Skokovit napredek določenih naprednih kitajskih znamk je po drugi strani nekatere evropske menedžerje tako zelo prepričal, da so zdaj povsem obrnili ploščo. Namesto da bi vztrajali pri omejevanju uvoza kitajskih znamk, so uvideli, da je bolje, da izkoristijo njihov potencial.
Hitro po salonu IAA v Münchnu je postalo jasno, da so se tudi politiki zavedeli, da je evropska avtomobilska industrija v resnih težavah. Ne samo zaradi tega, ker so se politiki z ad hoc forsiranjem elektromobilnosti prostovoljno odrekli stoletni prednosti natančnega motoroznanstva, ki ga nobena še tako močna industrijska država ne bi mogla kar preskočiti, pač pa tudi zato, ker se niso zavedali dejstva, da je za tak preskok v pogonskem konceptu potrebno povsem drugačno razmišljanje, drugačen pristop, ki ga tradicionalni proizvajalci pač (še) niso vajeni.
In tako so zlasti kitajski proizvajalci dobili dvojno prednost – popolni novinci v poslu so bili naenkrat na enaki ravni kot znamke, ki so v tem poslu že več kot sto let! In drugič – razmišljanja o snovanju e-mobilnosti so se lotili s perspektive programskega inženirja in ne strojnika.
Seveda gre še naprej. Kitajski proizvajalci – zdaj jih je menda že več kot sto (!) – so dosledno sestavili svojo nabavno verigo, ki je malodane povsem domača. Seveda, saj imajo tudi največ (redkih) vhodnih materialov. Zato je lahko tudi cena precej ugodnejša. Pa ne toliko zaradi subvencij. Sploh pa so vsi modeli v EU bistveno dražji kot na domačih tleh.
Zdaj, ko je vrag vzel šalo in je pred vrati Evrope že precej kitajskih znamk (nekaj pa jih je tudi že vstopilo), so se v Evropski uniji zbudili in napovedali preiskavo o morebitnih državnih subvencijah kitajskim znamkam za prodor v Evropo. Premalo in prepozno za zaščito domačega trga, pravijo poznavalci. Ne le zato, ker so Kitajci že tukaj, pač pa tudi zato, ker je mnogo Evropejcev že – tam. In se seveda bojijo, kaj bi to lahko pomenilo v primeru povračilnih ukrepov.
Skokovit napredek določenih naprednih kitajskih znamk je po drugi strani nekatere evropske menedžerje tako zelo prepričal, da so zdaj povsem obrnili ploščo. Namesto da bi vztrajali pri omejevanju uvoza kitajskih znamk, so uvideli, da je bolje, da izkoristijo njihov potencial.
Vsaj v tistih delih, kjer jim to najbolj koristi. Tako so se pri Audiju že povezali s SAIC, pri Volkswagnu z Xpengom, zanimiv pa je nedavni zasuk pri Stellantisu, saj je bil šef Carlos Tavares eden glavnih kritikov Evropske komisije, ker ni zaščitila domače industrije.
No, zdaj so kupili dobrih 20 odstotkov inovativne kitajske skupine Leapmotor, s čimer so si zagotovili ekskluzivno pravico za izdelavo in trženje njihovih vozil izven Kitajske, zlasti seveda v EU. Kako že gre – če ga ne moreš premagati, se mu pač pridruži ... Pragmatizem je bil pač vedno gibalo (kapitalističnega) sveta.
Preberite še: Izšel je novi Avto magazin: Predstavljamo vam družinsko Čehinjo, Škodo Superb. Preizkusili smo električnega Jeepa Avengerja in Minija Cooperja S Cabrio, ter se na izlet zapeljali z Alpine A110 R
Morda vas bo zanimal tudi pogovor, ki ga vodi Tilen Artač
Slovenska filharmonija je z novo sezono že na široko odprla svoja vrata. Vstopnice in abonmaje za njihove koncerte najdete na tej povezavi.