Če smo včeraj govorili o tem, zakaj potekajo določena dela ravno med poletno sezono, pa je tokrat čas, da se posvetimo konkretnim lokacijam, kjer vas bodo poleti pričakala gradbišča. Bo jih kar nekaj, tudi znesek Darsove naložbe je temu primerno visok.
Med glavnimi lokacijami pri Darsu naštevajo severno ljubljansko obvoznico med Zadobrovo in Novimi Jaršami – vključno z rekonstrukcijo priključka Leskoškove ceste na severno ljubljansko obvoznico (ta dela sicer neprekinjeno potekajo tudi čez zimo), gorenjsko avtocesto med Lescami in Brezjami, na štajerski oziroma pomurski avtocesti bodo »padli« odseki Šentilj–razcep Dragučova–Lenart, na vipavski hitri cesti med Šempetrom pri Gorici in Vrtojbo. Za letos bo to stalo skupno 106 milijonov evrov.
»Spomladi bodo stekla obnovitvena dela še na odseku dolenjske avtoceste Ivančna Gorica–Bič, začeli smo z obnovo nadvoza Dunajska cesta na severni ljubljanski obvoznici. Na vipavski hitri cesti načrtujemo postavitev dodatnih protivetrnih zaščit, na ljubljanski obvoznici pa še preureditev krakov priključka Ljubljana zahod (Vič) z ureditvijo priključevanja na Tržaško cesto,« še dodajajo. Torej je mogoče na vseh teh odsekih pričakovati večje zgostitve prometa.
Delo ponoči zmanjšuje jezo na cestah
Kar dolgo je trajalo, da so tudi pri nas vzdrževalna dela začeli opravljati tudi ponoči, ko je prometa seveda zdaleč najmanj. A takrat so pogoji za varno delo delavcev seveda slabši, delo samo pa vpliva tudi na okolico (hrup, močnejša razsvetljava). Zato ta dela večinoma opravljajo ponoči le v predorih, ko postavljajo portale, menjujejo ograje, popravljajo dilatacije ali kosijo v sredinskem ločilnem pasu. Načeloma pa dela opravljajo ves svetli del dneva.
Kljub temu skušajo na območju del vselej vzpostaviti dva zožena vozna pasova v eno smer. »Seveda pa voznike vedno znova opozarjamo, da je varnost delavcev na cesti izredno pomembna, v izogib zastojem ali vsaj njihovemu zmanjševanju pa priporočamo, da se vozniki na različnih kanalih pred potjo pozanimajo o stanju na cestah.«
A na dolžino del vedno tudi nimajo vpliva. »Ob tako gostem prometu se je žal nemogoče izogniti zastojem na najbolj obremenjenih delih našega avtocestnega sistema. Krpanje poškodovanega dela vozišča praviloma traja neprekinjeno najmanj 12 do 14 ur ali pa še več. Nemogoče pa je ta dela začasno prekiniti in spustiti promet po prometnem pasu. Asfalt potrebuje nekaj časa, da se ohladi, vsaj dve uri.« Zato kljub jezi za volanom velja, naj vozniki upoštevajo predpise, se pravilno razvrstijo, predvsem pa gredo na pot z dobrimi živci. Prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred zaporo lahko hitro privedejo do nesreče in posledično daljših zastojev.
Traja, kolikor pač traja
»Včasih imajo vozniki občutek, da se obnovitvena dela vedno izvajajo na istih odsekih. To ne drži, res pa je, da se velikokrat dela nadaljujejo tam, kjer so se dela preteklo sezono končala, kar daje morda napačen občutek,« pravijo na Darsu. In ker je pri nas vsak dan več kot osem odstotkov tovornjakov na cestah preobremenjenih, nastane za dodatnih 10 milijonov evrov škode na leto.
Kako do informacij pred in med vožnjo
Najbolj ažurne informacije o prometnih razmerah na cestah, tudi zaporah in ovirah, je mogoče dobiti na portalu https://promet.si, med vožnjo pa si lahko – seveda ne za volanom – zelo učinkovito pomagate tudi s spletno aplikacijo Promet+, ki si jo je mogoče brezplačno prenesti s tega portala.
Preberite še: Dela na cestah: Kje boste poleti čakali in zakaj? 1. del