Uber Golf (*nadGolf)

Če bi vam povedal, da v kompaktnem razredu obstaja avtomobil, ki je očitno dovolj dober, da preživi kar dve generaciji Volkswagnovega Golfa, me najverjetneje ne bi jemali resno. Vendar je res. Audi A3 je namreč eden izmed redkih, ki mu – resda z nekaj osvežitvami zunanje podobe in pogonske tehnike – to tudi uspeva. Dobra novica je tudi ta, da je ponudba rabljenih bogata, vendar so dragi.

Pravzaprav je kar težko verjeti, da bo Audijev A3 že čez dobra tri leta dopolnil okroglih 30 let. Ta podatek je že sam po sebi dovolj zgovoren in govori predvsem o tem, da je Audi A3 svojevrstna ingolstadtska uspešnica, še zlasti ob dejstvu, da še kakšno leto pred njegovo uradno najavo v letu 1995 o njem ni bilo ne duha ne sluha.

Pa vendar se je Audi A3 moral zgoditi. Bil je namreč odgovor na premijsko ponudbo, s katero je trg takrat že polna tri leta osvajal BMW s svojim Compactom. Ker je v tistem času tudi Mercedes napovedal vstop v kompaktni razred s svojim razredom A, je bilo vodilnim Audijevim možem jasno, da se model A3 preprosto mora zgoditi. Audi si je namreč v osemdesetih in v začetku devetdesetih let trdo in zasluženo prigaral enakovreden položaj med nemškimi premijskimi proizvajalci, zato bi bila odsotnost v tako zelo pomembnem segmentu skrajno neodgovorna.

Strah, da bi imel Audi kakšne posebne težave pri razvoju in prodaji modela A3, je bil odveč. V prvi vrsti je bilo temu tako že zaradi samega dejstva, da mu je bila na voljo v tistih časih ena najbolj modernih in kakovostnih platform nasploh – platforma prihajajočega Golfa IV. Po drugi strani pa Audi A3 niti ni bil prvi mali predstavnik znamke, saj je Audi v nižjem razredu uspešno nastopal z modelom Audi 50, ki si je delil platformo s takratnim Polom.

Razprava o tem, ali je Audi A3 nastal na Golfovi platformi ali pa je bilo morda obratno, bi bila v družbi takratnih inženirjev iz koncerna Volkswagen zelo zanimiva. Vendar bi – z ozirom na to, da je Volkswagen svojo platformo PQ34 z namero, da bo služila celotnemu koncernu, začel razvijati, še preden se je o Audiju A3 sploh govorilo – prej rekel, da je med sedmimi modeli, ki so v roku nekaj let nastali na tej osnovi, glavni »šef« vendarle Golf.

Prva generacija (1996–2003): Uber Golf

Kakor koli, Audi si je kot najplemenitejši predstavnik izza koncernske mize odpeljal pravico, da bo v primerjavi s Seatom, Volkswagnom in Škodo že v osnovi pozicioniran pol razreda višje. Tako mu je bila recimo prihranjena nuja po tem, da bi ga poganjali najosnovnejši motorji, v notranjosti pa so mu avtomatsko pripadli materiali, ki so bili sicer rezervirani za boljše različice sorodnikov v koncernu.

Armaturna plošča je bila na primer sposojena pri prvi generaciji Seatovega Leona (oziroma drugi generaciji Toleda), vstopni motor pa je predstavljal 1,6-litrski bencinar (pri drugih znamkah je bil to 1,4-litrski motor). Sprva je bil na voljo samo v trivratni karoserijski izvedbi, petvratna različica pa je na trg prišla v letu 1999. O tem, da je Audi A3 vse od svojega rojstva naprej znotraj koncerna užival status določevalca novih standardov, priča tudi razvoj modela oziroma bogatenje ponudbe.

Audi A3 je bil prvi izmed vseh, ki je dobil motorje s petventilsko tehniko; bil je prvi, ki je dobil novi dizelski TDI-motor s tehnologijo PD (črpalka-šoba), in tudi prvi, ki je dobil turbinske polnilnike s spremenljivo geometrijo. Skratka, Audi A3 je bil nosilec in hkrati tudi znanilec razvoja tako znotraj kot tudi zunaj koncerna.

Modeli prve generacije so danes na trgu rabljenih avtomobilov na voljo za relativno malo denarja (do 2.000 EUR) vendar se morate pri tem zavedati, da bo izmed približno tridesetih vozil, ki so na razpolago, le nekaj takih, ki so vredni ogleda in nakupa.

Druga generacija (2003–2013): Ni prostora za napake in površnost

Z ozirom na to, da je prva generacija modela A3 evropsko tržišče zapustila leta 2003 (v Braziliji so ta model izdelovali do leta 2006), je torej povsem razumljivo, da je trg nanjo že malo pozabil. Nikakor pa tega ne morem reči za modele druge generacije, ki je na evropskem trgu zdržala polnih deset let ter se z vrsto novih različic razrasla v nove avtomobilske razrede in seveda na evropske ceste.

Druga generacija je bila namreč v osnovi še naprej na voljo kot trivratni »hatchback«, pridružila pa sta se mu še kabriolet z limuzinskim zadkom ter petvratni Sportback. Pri slednjem ni šlo samo za par dodatnih vrat na boku avtomobila, pač pa tudi za sedem centimetrov daljšo karoserijo, v kateri je bilo seveda tudi več prostora tako na zadnjih sedežih kot v prtljažniku. Odločitev, da bo petvratna različica malenkostno zrasla, se je med proizvodno dobo izkazala za dobro, saj se je zanjo odločilo kar tri četrtine kupcev!

Medtem ko je bila prva generacija na voljo samo s štirivaljnimi bencinskimi in dizelskimi motorji, pa je bila motorna ponudba pri drugi generaciji veliko bolj raznolika. Kupci, ki so se odločali za športnejše različice, so lahko izbirali tudi med pet- in šestvaljnimi motorji. Audi A3 se je s stališča izdelave, kakovosti materialov in prestižnosti še bolj distanciral od sorodnika Golfa. Tudi danes, ko so ti modeli stari že med 10 in 20 let, pri ogledu rabljenih primerkov ne smete biti prav nič presenečeni, če je v notranjosti in zunaj vse v najlepšem redu in vse deluje.

Za razliko od prve generacije, ki je bila vzmetena precej čvrsto oziroma skoraj brutalno čvrsto, če je šlo za različico S3, je druga generacija v okviru različnih paketnih možnosti ponujala tudi udobneje nastavljena podvozja (osnovna oprema Attraction in luksuzna Ambiente) ter hkrati tudi nekoliko bolj športne (Ambiente, S-Line) in malodane dirkaške možnosti (Clubsport in RS3). Prav zaradi teh povezav med opremo in podvozjem je treba biti pri nakupu rabljenega v izogib kasnejši slabi volji še posebej pozoren.

Za rabljenega Audija A3 boste morali pri nas odšteti od 2.500 do 10.000 evrov, izbirali pa boste lahko med približno 200 vozili. Preverjanje ponudbe vam bo zato vzelo nekaj časa, pri ogledu pa velja biti pozoren na sledove korozije (pri vozilih, ki so uvožena z območij, kjer je veliko soljenja, denimo Avstrija in Nemčija) ter na zgodovino popravil pri 1,6-litrskih dizlih (črpalka in injektorji) in 2,0-litrskih dizlih, izdelanih do avgusta 2005 (porozne glave motorja).

Tretja generacija (2013–2020): Še več možnosti in končno pet zvezdic NCAP

Z ozirom na to, da je druga generacija modela A3 preživela dve generaciji Golfa, je Audi A3 tretje generacije kot prvi avtomobil izdelan na moderni modularni platformi MQB in na voljo z dvema vrstama vpetja zadnjega kolesnega para. Modeli z močjo motorja do 110 kilovatov imajo tako zadaj torzijske vzmetne elemente (t. i. poltoga prema), modeli z močjo nad 110 kilovatov pa neodvisne »multi-link« posamične obese.

Modularna platforma je inženirjem omogočila tudi nekaj poigravanja z medosnimi razdaljami (tri različne razdalje) pri posameznih karoserijskih izvedbah, ki se jim je pridružila še klasična štirivratna limuzina (kot odgovor na Mercedesov CLA).

V Ingolstadtu so končno prisluhnili tudi zahtevam organizacije NCAP in Audija A3 pripravili tako, da si je prvič prislužil vseh pet zvezdic. Prva in druga generacija sta si namreč – četudi sta se ponašali z vso razpoložljivo aktivno varnostjo svojega časa – na račun slabših ocen pri trčenju s pešci prislužili le štiri zvezdice.

Preskok v moderno dobo se pri tretji generaciji odraža tudi v notranjosti in zunanjosti. Medtem ko zunanja podoba v vseh različicah z različnimi dodatki (krom, LED ipd.) izžareva premijski status, lahko tudi v notranjosti najdete elemente, ki so sicer običajnejši pri večjih in dražjih Audijih, ne pa tudi pri Volkswagnu, Škodi in Seatu. Med slednje sodijo predvsem multimedijski moduli, ki imajo pri Audiju že vrtljivi gumb MMI in ločen barvni zaslon na vrhu armaturne plošče.

Kot pri vseh predhodnih modelih je tudi pri tretji generaciji na trgu na voljo zelo široka izbira med različnimi kombinacijami pogonskih sklopov. Veliki šestvaljni VR6 se je poslovil, v ponudbi pa je ostal zmogljiv vrstni petvaljnik TFSI, ki v najzmogljivejši različici razvije 294 kilovatov (400 KM). V naboru dizelskih motorjev so bili na voljo štirivaljni TDI-motorji s prostornino 1,6- in 2,0-litra ter razponom moči od 77 do 135 kilovatov (105–181 KM).

Med približno 200 vozili boste lahko izbirali, če ste si zaželeli rabljenega Audija A3 tretje generacije, za običajne modele pa boste morali pripraviti od 11 do 22 tisočakov. Če si boste izbrali različico S3, ki označuje prvo stopnjo športnosti pri Audiju, se bodo cene gibale od 20 do 30 tisočakov, model RS3 pa je na voljo od približno 40 pa do 45 tisoč evrov. Ker je med razpoložljivimi vozili tudi veliko število modelov z avtomatskim menjalnikom S-Tronic, bodite pred nakupom pozorni na pravilno delovanje.

Mnogi med njimi so imeli oziroma imajo težave s elektrohidravlično enoto, ki pa je pri tistih z zgodovino servisiranja pri pooblaščenih servisih največkrat že zamenjana z novejšo, manj problematično enoto. Bencinski turbomotorji imajo pogoste težave z obrabo lamel sklopk, pri dizelskih motorjih pa prihaja do okvar injektorjev (1,6 TDI) in puščanja hladilne tekočine (2,0 TDI). Ker so ti avtomobili na trgu zelo pogosti, vam bo morebitne skrite napake pomagala odkriti večina avtomehanikov.

Tehnični podatki

Generacija	Proizvodnja	Dimenzije (D/Š/V) v mm	Razpon moči kW (KM)	Inf. vrednost (EUR)
1.	1996–2003	4.152/1.735/1.423	66 (90) do 165 (225)	od 0 do 2.000
2.	2003–2013	4.215–4.285/1.765/1.420	66 (90) do 250 (340)	od 2.500 do 10.000
3.	2013–2020	4.237–4.423/1.785/1.421	77 (105) do 298 (400)	od 11.000 do 22.000
4.	2020–	4.437–4.548/1.816/1.425	81 (110) do 298 (400)	od 20.000 dalje

AUDI S3, RS3

Nekoliko manj znane kot športne različice Golfa (R32, R, GTI), kljub temu pa med ljubitelji hitrih hothatchev, dirkanja in avtomobilskih predelav zelo priljubljene, so športne različice Audija A3, ki nosijo oznake S3 in RS3. Različne oznake pri različnih generacijah s seboj prinašajo različne pogonske konfiguracije, vsem pa so skupna športna podvozja, štirikolesni pogon Quattro in vrhunske zmogljivosti. S torej pomeni prvo stopnjo športnosti, RS pa največ, kar si je mogoče pri Audiju omisliti (in izhaja iz nemške besede za dirkaški šport – RennSport).

Prva generacija je bila na voljo samo s štirivaljnim 1,8-litrskim motorjem z (do) 225 konjskimi močmi (165 kW) ter samo v trivratni karoserijski različici. Pri drugi generaciji so se kupci že lahko odločali o tem, ali bo imel njihov S3 tri ali pet vrat. Oznaka S3 pri tem modelu pomeni tudi štirivaljni TFSI-motor z močjo do 265 »konjev« (195 kW), oznaka RS3 pa označuje najzmogljivejše modele s petvaljnim TFSI-motorjem (250 kW oz. 340 KM), ki je bil vgrajen v petvratne karoserije Sportback. Menjalnik je bil lahko ročni oziroma dvosklopčni (v obeh primerih šeststopenjski).

Tretja generacija je bila prav tako na voljo v različici S3 in RS3. Oznakam so bili motorji dodeljeni na enak način, torej štirivaljni TFSI za S3 in petvaljni TFSI za RS3. Avtomatski oziroma DSG-menjalniki so dobili še sedmo prestavo, motorji pa, jasno, tudi nekaj dodatnih kilovatov moči in navora. Medtem ko je bil RS3 na voljo samo v petvratni Sportback in štirivratni limuzinski karoseriji, pa so bili modeli S3 na voljo v vseh štirih razpoložljivih karoserijah.

Preberite še: Test: Audi RS3 Sportback - Končno ... morda celo dokončno