Alfa Romeo Spider 2.4 JTDM 20V Exclusive

Pri Alfah gremo težko kar tako (na hitro) mimo njene oblike. Čedna? Lepa? Pregrešno lepa? Preden zaradi prevzetosti zadržite dih, vedite, da kljub precej splošnemu mnenju o videzu ob njeni čedni pojavi ne vzdihuje vsak Janez. Tudi takšni so, ki mirno trdijo, da je sicer lepa, da pa še zdaleč ni ‘tisto’, saj so vsi njej podobni avtomobili bistveno lepši.

Jasno, še posebej takšnega Spiderja boste kupili predvsem zaradi oblike, zato se je dobro najprej podati na romanje oziroma po odgovor, kam zares sodi. Je že res, da je od vseh lastnosti videz zdaleč najbolj subjektivna stvar, vseeno pa obstajajo neke smernice. Mi smo med drugim vprašali oblikovalca, Južnokorejca, ki si z oblikovanjem služi kruh, sicer je zaposlen pri neki japonski avtomobilski družbi, delovno mesto pa ima nekje v Evropi. Torej: Spider,

TT Roadster, Z4 Cabriolet ali 350Z Cabriolet? Brez omahovanja se je odločil za damo iz Areseja. Z naskokom.

Okej, s poveznjeno streho morda res ne daje tistega ultimativnega občutka, je pa avto brez strehe lepa skulptura in ne daje vtisa, da so jo na hitro izpeljali iz Brere, prav nasprotno, videti je enovit izdelek. Tako kot v 159 in Breri je več zadržkov znotraj. Armaturna plošča ni logično nadaljevanje zunanje oblike, saj se zares zdi bolj nemška kot tipično Alfina.

Se pa vseeno lepo zlije s preostalo notranjostjo, ki je spet v slogu Alfe Romeo, še posebej, če ste bolj ‘retro’ sorte in če pri naročilu takšne Alfe izberete prav takšno notranjost: kombinacijo vinsko rdečega in svetlo bež usnja ter z nekaj vložki videza poliranega aluminija. Kombinacija oblike in barv prikliče žlahtna trideseta, ko so bili avtomobili (in še posebej kabrioleti) vrhunski rokodelski izdelki za redke, petične izbrance, ki so si kupili avtomobil.

Če ne prej, potem boste ponoči zagotovo opazili čist, a kljub temu (ali prav zato) čeden komplet analognih merilnikov z drobnimi belimi črticami in ciframi ter z rdečimi kazalčki. Na sredinski konzoli je eden od treh (natančneje skrajni levi) tiste vrste, ki kaže nadtlak v turbopuhalu; če smo iskreni, ga pravzaprav niti ne potrebujete, ampak za navdušenca, ki kupuje (in potem vozi) Alfo Spider, je pogled nanj del celotnega zadovoljstva ob vožnji tega kabrioleta. Škoda le, ker se je zato, da je tam ta merilnik, moral umakniti merilnik za tlak olja v motorju, ki je najmanj 30 let zaščitni znak (boljših) Alf.

Ni ženske, pa naj bo še tako čedna, brez napak. Prav tako ni še tako čedne Alfe brez napak. Tako kot Brera in 159, ki sta tehnično zelo podobni tej Alfi, tudi Alfa Spider ni prijazna z odlagalnimi mesti. Ja, če se lotite popisovanja predalov in predalčkov, se jih kar nekaj nabere na seznamu, ampak če sedete vanjo, preprosto nimate kam odložiti telefona in denarnice. Niti česa drugega.

Pri prestavni ročici je mikropredalček, ki se zdi, kot da je namenjen dvema pokončno postavljenima svinčnikoma, predal na armaturni plošči levo spodaj je premajhen za karkoli, predala v vratih sta majhna, z majhno luknjo in nerodno daleč nazaj, predal med sedežema (s pokrovom, zaradi česar je tudi komolčno naslonjalo) je sicer lahko hlajen, a je spet daleč od tega, da bi z lahkoto segali vanj, tako da ostane le še predal pred sovoznikom - ki pa, čeprav je Spider kabriolet, nima ključavnice.

Svetla točka sta dva precej velika predala za sedežema, ki imata tudi ključavnici. Nad njima je dovolj prostora, da tja odložite dve manjši torbi ali večjo potovalko. Ker smo tu zašli že v področje večjih kosov prtljage, skočimo še v zadek - tam je 200 uporabnih litrov praznine (oziroma 235, če upoštevate tudi luknjo, v kateri bi lahko bilo rezervno kolo) pod za roadsterja prav spodobno velikim prtljažnim pokrovom. Zagotovilo za tiste, ki se radi v dvoje odpravijo na daljši izlet ali celo na počitnice.

Potikanje po predalčkih se pri Alfi Spider zdi nesmiselno početje, saj Alfe z nekaj presledki že od nekdaj igrajo na čustva, ampak na koncu, ko ste srečni lastnik, pridete tudi do tega. Je pa že nekaj časa res, da Centro Stile, oblikovalski oddelek te znamke, pa tudi vsi sodelujoči zunanji pogosto v prevelikem zanosu pozabijo na kakšno malenkost.

Dame na primer ne bodo zadovoljne, ker v nobenem od senčnikov ni ogledalca, gospodje morda ne bodo najbolj zadovoljni z videzom in z velikostjo volanskega obroča, nerodneži obeh spolov in vseh starosti pa bodo v temi zaman pričakovali osvetlitev, usmerjeno k nogam. Je pa po drugi strani razveseljivo, da ima Spider v predalčku pred sovoznikom priključek USB in da avdiosistem predvaja tudi glasbeni format MP3.

Pa smo pri spolu. Verjetno drži, da tako kot lahko pričakujemo kakšnega moškega za volanom 207 CC, lahko pričakujemo tudi dekle ali damo za volanom te Alfe. Je pa bolj zaradi mehanike kot zaradi videza Spider bolj avtomobil za temperamentne in vožnje željne moške. Ključ ne bo niti z videzom niti s praktičnostjo nikogar posebej navdušil in tudi zagon motorja z gumbom ni kakšen adrenalinski postopek.

Pa še en del mehanike, ki je lasten le Spiderju, ni vrhunski tehnični dosežek: (električni) pomik platnene strehe. Sam mehanizem se sicer zdi odličen, a je hitrost pomika v primerjavi s podobnimi izdelki tekmecev nekonkurenčna; v 32 sekundah, kolikor jih Spider potrebuje, da se ‘sleče’, se pri TT Roadsterju (beri test na straneh te revije) streha v celoti najprej odpre, potem zapre in še ostane nekaj sekund. Skratka: bodite pazljivi na trajanje rdeče luči pred semaforjem.

Ampak zdaj motor teče in streha je lično pospravljena med potniški del ter prtljažnik pa tudi dolga in težka vrata ste že zaprli. Od tu naprej sledijo užitki, če ste jih voljni, pripravljeni in zmožni dojeti. Morda se spet zmrdnete: Spider in dizel? Brez strahu. Multijet je eden najboljših tovrstnih strojev v tem hipu in v Spiderju teče mirno in tiho. Z največ 400 njutonmetri navora in ob šestih prestavah menjalnika se hitro izkaže kot odličen partner za vsako vrsto vožnje - za uživaško dojemanje okolice ali za brušenje gum.

Če ste navajeni pogledovati na merilnik vrtljajev, boste ugotovili, da mu delo pod dva tisoč motornimi vrtljaji ni težko in da se mirno obrne tudi več kot 4.500 vrtljajev v minuti, ko se na merilniku vrtljajev začne rdeče polje. Prestavna razmerja so dovolj kratka, da tudi v šesti prestavi lepo vleče vse do največje hitrosti, kar pomeni, da se takole motoriziran Spider ne ustraši dveh odraslih potnikov, njune prtljage in priganjanja v klanec.

Prijeten in vsestranski motor oziroma njegove zmogljivosti lepo podpira menjalnik: gibi ročice so natančni, kratki, ne premehki in ne pretrdi, s čimer dovoljuje tudi uživanje v pretikanju, čeprav zaradi motornega navora pretikanje še zdaleč ni potrebno v tolikšni meri, kot če bi Spiderja gnal bencinski motor.

Užitki v vožnji se seveda začnejo takrat, ko je treba delati z volanom. Ta je zdaj že tradicionalno odličen: natančen, neposreden, zelo poveden, a prijazen in sposoben drobnega odpuščanja. V več kot tono in pol težkem Spiderju se med vožnjo sicer čuti težak motor v nosu, a odlično vodenje prednjih koles in volan z opisanim značajem to slabost prijetno omilita.

Da se krmilna mehanika ob kratkem medosju in širokih kolotekih krasno znajde v ovinkih, verjetno ni treba posebej poudarjati, bolj kot hitrost v ovinkih pa pri Spiderju navdušuje občutek pri tem početju: kako lahko z volanom, delno pa tudi s plinom (čeprav je to zaradi prednjega pogona in spet odlične zadnje preme precej omejeno) voznik nadzoruje, po kakšni poti bodo šla vsa štiri kolesa, predvsem pa to na volanu (tu svoj delež dodajo tudi gume) tudi jasno občuti. Menda je prav ta občutek tisti, ki prevlada nad užitkom zaradi neba nad glavo . .

Jah, veter v laseh - bo! Če presedate iz prejšnjega Spiderja v tega, ga bo morda celo nekaj več. ‘Kriva’ je vetrna mreža, ki tu ni vetrna mreža, temveč vetrna šipa, lično razpeta med prav tako lični zaščitni ojačitvi. Ker sta ti precej daleč za sedežema, je (pre)daleč tudi vetrna šipa, to pa neposredno pomeni njeno manjšo učinkovitost. Tja do 100 kilometrov na uro je sicer zračnega vrtinčenja okrog glave zelo malo, potem pa hitro naraste, morda celo bolj, kot bi si želeli, predvsem pa bolj, kot bi to dopustila bliže sedežema nameščena vetrna mreža. Ampak - saj ste vendar kupili Spiderja.

Lepa lastnost njene platnene strehe je, da se v poveznjenem stanju peljete udobno kot s kupejem, z zelo malo vetrnega trušča torej, in v dežju ali v pralnici vsaj v začetku ne bo neljubih kapelj skozi spoje mehanizma. Podprto z velikima in učinkovitima zunan­jima ogledaloma je tudi mrtvih kotov pri poveznjeni strehi manj, kot bi od klasičnega kabrioleta pričakovali.

Pa brez strehe? Kdor je navajen tipičnega zvijanja karoserije kabrioleta na neravni podlagi in še posebej pri surovi vožnji skozi ovinke, bo tu prijetno presenečen - navdušen bo nad športno in zanesljivo lego na cesti. Tole Alfo, pri kateri surovost motorja naraste sorazmerno z načinom vožnje, je uživaško držati za roge in preskušati fizikalne meje, ki jih daleč odrivajo podvozje z volanom vred in v suhem ter mokrem odlične gume. Če sodite po tem in če menite, da je čedna, potem je tole kar prava Alfa. Od srca navzven ali od obleke navznoter. Pri tem se zdi čisto vseeno: naj bo to Alfa za uživača ali Romeo za damo. V obeh primerih se zdi, da se odlično znajde.

Vinko Kernc, foto:? Aleš Pavletič