Audi A6 2.0 TDI S line

A motite se, če mislite, da bom to pri Audiju A6 2.0 TDI pograjal. Osebno mi je ta lastnost prišla celo prav, saj sem se z njim odpravil na daljšo pot čez mejo in po zaslugi ugodne porabe goriva 6, 9 litra na sto prevoženih kilometrov prevozil okroglih 1100 kilometrov, ne da bi moral vmes dotočiti gorivo. Grajam pa dejstvo, da je voznik, ki želi v celoti izkoristiti razpoložljivo prostornino posode za gorivo, prisiljen v to, da jo izredno počasi in dolgotrajno polni.

Na začetku sistem sicer natočeno gorivo lepo sproti požira, na koncu pa morate kar dobrih 20 litrov goriva čisto počasi ’napljuvati’ skozi cev, saj ga cevni sistem posode sprejema le po kapljicah. Ob tem vam glede na zamudnost polnjenja do vrha toplo svetujem, da za tovrstno početje izberete črpalke, kjer je malo prometa, saj vozniki, ki bodo čakali v vrsti za vami, nad vašo vztrajnostjo vsekakor ne bodo navdušeni.

Na poti v tujino sem dodobra preizkusil tudi delovanje odličnega navigacijskega sistema, ki bo, mimogrede, vaš mošnjiček olajšal za mastnih 878 slovenskih tisočakov. Pot do izbranega cilja izračuna zelo hitro, opozarjanje na spremembe smeri je večkratno, vedno pravočasno in logično.

Če pa se zgodi, da kljub odličnemu usmerjanju zgrešite predlagano pot oziroma jo namenoma prezrete, bo sistem z namenom, da bi vas preusmeril nanjo, izredno hitro in sproti predlagal vse razpoložljive zakonsko dovoljene obvoze, odcepe ali lokalne cestice. Če pa teh ni, vas bo nežno prosil, da izvedete prepovedano polkrožno obračanje na prvem možnem mestu. Ko pa ignorirate še ta zadnji klic v obupu, sistem hitro predlaga novo pot.

V Nemčiji, kjer je povezanost radijskih postaj s službami, ki nadzorujejo dogajanje na cestah, in z drugimi podobnimi informacijskimi službami zelo dobro urejena, pa se je izkazala še ena plat navigacijskega sistema. Na podlagi obvestila o zastoju na odseku avtoceste, ki je bila del izbrane poti, je, da bi se izognil zastoju, namreč povsem samostojno izračunal in predlagal obvoz.Če upoštevam še, da ima na plošči DVD zbrane zemljevide večine evropskih držav (žal med njimi še vedno ni Slovenije), se mu lahko v znak spoštovanja in odličnosti samo priklonim.

Testni A6 2.0 TDI je bil oplemeniten tudi s paketom opreme S line, ki med drugim vsebuje bolj togo športno vzmetenje, ki celoten avto zniža za 20 milimetrov, nizkopresečno obutev in odlična športna sedeža spredaj. Medtem ko lahko slednja pohvalim, ker sta ergonomsko dobro oblikovana in vozniku in sovozniku zagotavljata izvrstno bočno oporo v ovinkih, pa lahko za športno podvozje mirno zapišem, da ga na omenjeni poti vsekakor ne bi pogrešal.

Povečana trdota vzmetenja je namreč zaradi močnejšega stresanja vozila med vožnjo čez razdrapane in luknjaste ceste bolj motila, kot pa bi komaj zaznavno izboljšanje voznih lastnosti med ovinki lahko navduševalo. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da ima A6 že ob serijski udobni nastavitvi vzmetenja zelo dobri lego in vodljivost, siljenja težkega nosa iz ovinka pri doseganju fizikalnih mej podvozja, ki je značilno za vse Audije, pa tudi trša nastavitev vzmetenja ne zmore občutneje ublažiti.

Vožnjo z Audijem A6 2.0 TDI pospremijo tudi zelo dobra zvočna izolacija potniškega prostora, izvrstna splošna ergonomija, dobra prostornost na vseh sedežih, zajeten prtljažnik in dober sistem MMI, s katerim lahko poveljujete radijskemu sprejemniku, klimatski napravi, navigacijskemu sistemu in telefonu.

Kljub vsemu opisanemu pa sem v avtu, ki je na papirju vreden več kot 12 milijonov tolarjev, pogrešal ksenonska žarometa, gretje (vsaj) prednjih sedežev in akustični sistem za pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj. Vse drugo je testni primerek imel, a je treba za to tudi pošteno plačati. Ja, luksuz in odličnost sta še vedno izredno (pre)cenjeni.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič