Citroën Jumpy Furgon L1H1 1.6 HDi (66 kW)

V nasprotju z osebnimi avtomobili se dostavniki kupujejo po načelu evro na prostorsko enoto, deljeno s stroški vzdrževanja in amortizacije, zraven pa jim prištejemo še nosilnost. Ali ima najsodobnejšo avdioopremo in senzor za samodejni vklop brisalnikov, je pravzaprav nepomembno.

Čeprav gre za strogo dostavno vozilo, za zaprt kombi, v katerem boste namesto zadnjih sedežev našli le v tla privijačena pritrdilna ušesa, ki med vožnjo ščitijo tovor pred premikanjem sem ter tja, tudi ta ni ušel novostim, ki bodo razveselile vsakega poklicnega šoferja. V zadnjem desetletju opažamo, da dostavniki postajajo vedno bolj podobni osebnim avtomobilom. Zunanji videz še do pred kratkim ni bil pomemben, zdaj pa so se pri nekaterih znamkah odločili zaigrati tudi na čustva, in ne samo na suhoparne izračune, kaj bo prineslo večji dobiček. Kar zadeva oblikovanje, je trojček, ki ga sestav­ljajo tale Citroënov Jumpy, Fiatov Scudo in Peuegotov Expert, zadetek v polno.

Citroën posnema prijazno nasmejan, a mačistično oblikovan nos s parom poševno nameščenih žarometov, med katerimi je veliko prostora za izdatno povečan znak in režo za lovljenje svežega zraka, ki bi lahko bila tudi na kakšnem šport­nem avtomobilu.

Novi Jumpy je že v osnovni karoserijski izvedbi večji od predhodnika, ki ga je - roko na srce - že zdavnaj povozil čas (na voljo sta sicer dve velikosti, poleg osnovne še podaljšana in z večjo nosilnostjo). Tovornega prostora je za ta razred dovolj, če pa ga še enkrat primerjamo s predhodnikom, ugotovimo, da je skoraj za četrtino večji. Novi Jumpy tako ne skriva apetitov po trgu, kjer kraljujejo Renaultov Traffic, Oplov Vivaro, Mercedes Viano in Volkswagnov Transporter.

V dolžino namreč meri skoraj pet metrov, natančneje 4, 8 metra, samo medosje pa znaša tri metre. Paket s temi spodobnimi dimenzijami ter tono nosilnosti in petimi kubičnimi metri prtljažnika v osnovni izvedbi je že zelo zanimiv. Ob široko odpirajočih se bočnih drsnih vratih, ki nakladanje tovora z boka naredijo preprosto, smo pogrešali le zadnja preklopna vrata. Zadnja vrata so namreč avtomobilsko dvižna in lahko motijo nakladanje z viličarjem. To pa je pravzaprav edina pomanjkljivost, ko govorimo o natovarjanju.

O samem agregatu lahko povemo, da je za povprečnega uporabnika tega dostavnika odlična izbira - 1, 6-litrski turbodizel iz družine HDi zmore zadovoljivih 90 ‘konjev’ in Jumpyju zagotovi dovolj živahnosti, tudi če je natovorjen. Ker tudi podvozje ni ravno športno, je tistih 160 km/h, kolikor mu pokaže merilnik na števcu hitrost, čisto dovolj, predvsem pa v skladu z zmožnostmi same zgradbe avtomobila.

Z lahkoto si ga predstavljamo kot recimo velik družinski avtomobil z devetimi sedeži za nadstandardno veliko družino ali pa kot odlično kombinacijo avtomobila in dostavnika za tiste adrenalinske odvisnike, ki vedno vlačijo s seboj kolesa, jadralne deske ali morda motocikel za na dirkališče.

Do svojega uporabnika je Jumpy zelo prijazen. Poleg dolgega servisnega intervala je njegov adut še zmerna poraba ob zmerni vožnji, saj niha med 8, 5 in 9, 5 litra, ob priganjanju in živahnejši vožnji pa se lahko poraba zaradi precejšne mase vozila povzpne tudi do 12 litrov. Zato vsem, ki nameravajo nekoliko bolj hiteti in odločneje pohoditi stopalko za plin, priporočamo za ‘številko’ večji motor. HDi s 120 KM se zdi idealna izbira.

Med vožnjo nismo mogli prehvaliti odlične preglednosti naprej (no, tudi par bočnih ogledal dobro opravlja svojo nalogo) in pa udobja, ki ga ponuja tale Jumpy, čeprav je le dostavnik. Počutje za volanom je, če ne upoštevamo občutka, da vozimo avto malce večjih dimenzij, kot je običajno, čisto avtomobilistično. Oblazinjenje, plastični deli . . vse je prijetno na otip in ni občutka cenenosti. Notranjost premore še veliko odlagalnih predalčkov za drobnarije in pa merilnike ter ergonomijo, kot se za udobno vožnjo spodobi.

Takole, ko seštejemo prostornino prtljažnega prostora, spodobno mero udobja, prijeten videz, precej dobro izdelavo in prijazen ter uporaben motor, dobimo pravzaprav kombinacijo, ki bi nas prepričala. Če bi dostavnik seveda potrebovali. Morda pa bi se lažje odločili za katero izmed vmesnih variant s sedeži in se poigrali z urejanjem notranjosti. Uh, meje uporabnosti tako vsestranskega vozila so zares široke.

Peter Kavčič, foto: Aleš Pavletič