Test: Fiat Tipo 4V 1.6 Multijet 16V Lounge - dobra mobilnost za primerno ceno

To sicer ni njihov prvi korak v to smer. Pred tem se je podobno pozitivno v naš spomin vpisal že Fiat 500X. A zgodba s Fiatovimi modeli z oznako 500 je nekoliko drugačna. Tem so poskušali pripisati drugačen pomen, nekakšen premijski značaj med množičnimi znamkami, kar je utemeljil njihov običajni 500. Tipo je Fiatov avtomobil s povsem drugačnimi cilji. Zasnovan je bil z mislijo na kar številne manj zahtevne trge 'tretjega sveta', Turčijo in arabske države (a tudi Iran), pa mogoče še za katere, kjer si bo Fiat v naslednjih letih poskušal odpreti vrata h kupcem. Zamisel sodelovanja s turško podružnico torinske centrale se je mogoče zdela drzna, vprašljiva, neproduktivna ...

Kar je bilo najprej videti kot korak vstran, se ob stiku z novim Tipom kaže kot še ena malo manj razumljiva, a povsem posrečena zamisel Fiatovega velikega italijanskega šefa Sergia Marchionneja. Turško-italijanska povezava je ponudila sicer povsem običajne rešitve, avtomobil, ki bo oziroma je že na voljo v treh karoserijskih različicah.

Da je Fiat Tipo zelo primeren za daljše potovanje, ste izvedeli v našem prvem poročilu o novosti, ki jo že nekaj časa temeljito preizkušamo, seveda pa veliko tudi že v našem testu v letošnji 18. številki Avto magazina. Vsekakor je prijetno presenečenje uporabnost te štirivratne limuzine, na kar smo pravzaprav med avtomobili nižjega srednjega razreda malo manj navajeni.

Res je sicer, da smo prav pred kratkim na testu imeli prenovljeno Hyundaijevo Elantro, in kmalu se bo na uredništvu pojavila Corolla. Obe limuzini sta že uveljavljeni. Ne pa Tipo. Fiat je pred časom ponujal nekaj manjšo limuzino Lineo, a ta se pač ni izkazala. Tipo je prav odrasel avtomobil, v večini ocenjevalnih kriterijev na precej visoki ravni (za ta razred). V oceni preseneča predvsem, ko ga primerjamo tudi s tem, kolikšna je njegova nabavna cena. Kakovost izdelave ni prav nič 'turška', čeprav ga izdelujejo prav v Turčiji. Vozna dinamika (glede lege na cesti) sicer ne odstopa od podobnih tekmecev, a zelo pomembno dejstvo, da se v Tipu med vožnjo dobro počutimo, je turbodizelski 1,6-litrski motor. Gre za motor, ki je dobro znan iz različnih drugih avtomobilov koncerna FCA (dobavljajo ga tudi Suzukiju, za vgradnjo v Vitaro ali SX-4 S-Cross). Zdi se, da je v Tipu zelo primeren, saj je skoraj vedno na voljo dovolj moči, prav zmerna pa je lahko tudi poraba (še zlasti na daljše razdalje, če ga ne priganjamo do skrajnosti).

Tudi pri meritvah našega normnega kroga se je dovolj dobro izkazal, saj je ta izid le nekaj desetink litra večji od siceršnje kombinirane povprečne porabe po ECE. Seveda lahko najdemo tudi to ali ono slabšo stran. Vsekakor bi si želeli malo manj hrupa izpod motornega pokrova v kabino, nekatere malenkosti, na primer zunanje kljuke, bi bile lahko boljše kakovosti, tudi z zasnovo limuzine povezana dolžina karoserije in nepreglednost zadka sta marsikomu manj všeč. Še nekaj: tudi če bi želeli, si ga ne morete izbrati v dražjih in z različnimi sodobnimi varnostnimi elektronskimi sistemi opremljeni izvedbi. A nudi veliko tistega, čemur bi lahko rekli dobra mobilnost za primerno ceno.

Tomaž Porekar foto: Uroš Modlic