Ford Focus 1.8 TDCi Duratorq Ghia

Sam pri sebi sem kasneje vsakič, ko sem sedel v tem avtomobilu, premišljeval, kako netipičen je ta motor. Človek pričakuje od dizla veliko navora in umirjeno naraščanje moči, dobi pa motor, ki ga je treba vrteti proti rdečemu polju. Seveda če želi, da iz njega iztisne pravo moč, ki je v tem primeru resda ni bilo malo. Skratka, nadvse podobno kot pri bencinskih motorjih. Zato bo ta novi motor s 115 KM všeč vsem, ki radi pohodijo stopalko za plin, saj je slog vožnje podoben kot pri »bencinarjih«.

Edino, kar ga izda pred bencinskim sorodnikom, je pridušeno ropotajoč zvok v hladnih jutrih in nekoliko manjša poraba, ki je na testu znašala 8, 1 litra na 100 kilometrov. Žal motor zahteva nekaj več pozornosti na stopalki plina med speljevanjem v območju med 1.500 in 2.000 vrtljaji na minuto, kar je sicer značilno za motorje tovrstne zasnove. Le malo nepazljivosti je že dovolj, da motor obnemi, nerodno in nevarno pa je, če se to zgodi na križišču.

Sicer pa novi motor pozdravljamo v široki paleti Focusovih motorjev, saj je dobrodošla osvežitev, čeprav za ta avtomobil še ne velja, da je star.

Nenazadnje nam je Focus z opremo Ghia to dokazoval s svojo zunanjostjo ostrih, a hkrati mehkih linij, sijočo kovinsko barvo in z osemkrakimi športnimi platišči.

Nikakor ne moremo mimo Focusove notranjosti, ki pri opremi Ghia še izraziteje kot pri drugih (cenejših) različicah opreme izstopa iz povprečja v industriji. Tako prepoznavnih armatur nima veliko sodobnih avtomobilov. Resda v tem primeru deluje sprva malce razmetano, predvsem zaradi obilice gumbov in stikal, ki pa se izkažejo kot ergonomsko ugodni. Nekaj pripomb imamo le nad postavitvijo zračnih rež, kar nam je oteževalo nastavitev zračnega toka v avtomobilu.

Na koncu je ostalo še največ deljenih mnenj o plastični imitaciji lesa, ki je nekatere navdušila (češ, da poudarja eleganco), spet druge razočarala (da je videti preveč poceni). No, vsekakor pomanjkanja elegance celotnemu avtomobilu ne moremo očitati. Včasih je oznaka Ghia resda pomenila še več prestiža, a tudi danes ostaja opremljenost na dokaj visoki ravni. Radio s CD-predvajalnikom (vanj lahko shranite šest cedejev) in z obvolansko ročico, električni pomik vseh šip, veliko predalčkov za drobnarije in kar tri držala za pijačo, potovalni računalnik, varnostni dodatki in nenazadnje ogrevani usnjeni sedeži. Toda pri slednjih imamo tudi nekaj pripomb, resda ne estetskih, ampak povsem praktičnih, vsakdanjih.

Oprijemljivosti je zaradi pregladkega usnja premalo in podrsavanje sem ter tja postane na vijugasti cesti že prav zoprno. Morda tudi zato, ker Focus s čvrstim podvozjem omogoča tako (športno - živahnejšo) vožnjo, ne izgubi pa udobja, ko zapelje prek grbin in lukenj. V ovinkih so nagibanja karoserije nemoteča, vodljivost pa ostane dolgo nevtralna. No, pri umirjeni vožnji elegantni sedeži vsekakor nudijo dovolj oprijema.

Udobja je torej dovolj, seveda če niste prezahtevni, saj Focus gladko izpolnjuje kriterije v svojem razredu. Sedenje na zadnjih sedežih je udobno, utruje- nim sopotnikom pa so namenili osrednji naslon za komolce. Žal to pomeni malo manj udobja za potnika v sredini (seveda na zadnji klopi), ki je prisiljen sedeti na nekoliko ožjem sedalnem delu.

Vsi, ki radi do zadnjega kotička napolnite prtljažnik - to moramo priznati - boste pri Focusu deležni skoposti, saj ima slednji le 350 litrov prostornine. Vendar ta avtomobil s to opremo ni ravno namenjen prevažanju »krompirja« v prtljažniku. Sem ter tja nekaj manjših kovčkov, to je bolj v njegovem slogu.

Predstavljajte si urejenega gospoda s kravato, kako pelje na nedeljski izlet svojo gospo. Veste, saj njima in podobnim je ta Focus prvenstveno tudi namenjen in taki ljudje znajo uživati tudi v umirjeno elegantni vožnji. Kdor ne zna ceniti glamuroznih detajlov in čistoče v avtomobilu, naj si raje kupi avtomobil z navadnimi sedežnimi prevlekami. Stane manj, pa še čudno ni videti.

Peter Kavčič

Foto: Aleš Pavletič