Test: Kia Stinger 2.2 CRDi RWD GT Line

Spet lahko uporabim izpet stavek, da Kia že dolgo ni več zgolj korejska znamka. Prvič zato ne, ker v njej dela precej Nekorejcev, in to na najvišjih položajih (vključno z oblikovalcem Petrom Schreyerjem), drugič pa zato ne, ker so se tudi Korejci že zavedli, da svetovne (in razvajene, evropske) slave ne bodo poželi s korejskimi modeli oziroma enakimi modeli, kot jih sami vozijo v lastni državi.

V Evropi namreč še vedno precej postrani gledamo znamke, ki pri nas niso uveljavljene. Pa sploh ni nujno potrebno, da govorimo o neevropskih znamkah. Čez nekaj podobnega je v boju za evropske kupce navsezadnje morala tudi češka Škoda. Če je slednja na večini evropskih trgov precej enakovreden tekmec v avtomobilski industriji, jo v Sloveniji nekateri še vedno gledajo postrani. S korejskimi znamkami je še slabše. Na naših trgih so prisotne že vrsto let, pa se jih nekateri še vedno izogibajo v velikem loku.

Morda imajo svoj prav, morda se bojijo, kaj si bodo o njih mislili sosedi, ali pa enostavno ne dovolijo odpreti predalčka s presenečenji.

Vanj, kot rečeno, se uvršča tudi Kijin Stinger. Brez težav lahko zapišem, da je Stinger najboljša Kia, kar so jih kdaj naredili. Pa ta ugotovitev sploh ni enostranska ali na trhlih nogah. Že samo podpisani pod projekt Stinger zagotavljajo kredibilnost in verodostojnost. Če svetovno priznani oblikovalec Peter Schreyer ni dovoljšne zagotovilo, je treba omeniti še enega nemškega strokovnjaka – Alberta Biermanna, ki je več kot tri desetletja deloval pri nemškem BMW. Da skrbi za podvozje in vozno dinamiko, je zgolj dodaten plus.

Še posebej, če vemo, da želijo Korejci s Stingerjem napasti tam, kjer jih še ni bilo. V razredu športnih limuzin, pri čemer se ne bojijo nikogar, tudi najznamenitejših nemških predstavnikov ne. Ja, in če pogledamo pod motorni pokrov Stingerja z najmočnejšim bencinskim motorjem, bo z rameni skomignil marsikdo. 345 'konjev', štirikolesni pogon in kopica varnostno-asistenčnih sistemov za manj kot 60 tisoč evrov. Skozi številke bi to bil zagotovo dober nakup, seveda za tistega, ki ni obremenjen s predsodki. Tudi s korejskimi ne.

Dizelsko gnani Stinger je druga pesem. Pod črto mu sicer dosti ne moremo očitati, vseeno pa je treba imeti za nakup takšnega avtomobila povsem trezno glavo, brez kančka dvoma. Testni avto je namreč stal kar 49.990 evrov, kar je vsekakor veliko denarja. In tu pri Kii ne morejo igrati na karte moči, vozne dinamike in pretirane konkurenčnosti. Nekje je vseeno treba potegniti črto, prek katere se gre z razlogom. Sam še vedno zagovarjam to, da je Stinger zelo dober avtomobil, a po drugi strani se cenovno ob njegov bok lahko postavi denimo Alfa Romeo Giulia ali celo Audi A5. Različni oblikovni pristopi, enaka moč, premijski razred in pri prvem čustveni razvrat ter pri zadnjem nemška brezhibnost. Tukaj Kia Stinger povsem vzporedno nima česa iskati.

To pa seveda ne pomeni, da je Stinger slab avto. Še zdaleč ne, še posebej, če sem prej zapisal, da je najboljša Kia. To tudi je, vseeno pa sem pri hvalisanju malce tudi pristranski, predvsem zato, ker sem že vozil tudi tiste Stingerje z bencinskim motorjem. In nekatere dobre, kaj dobre, nadpovprečne stvari ostanejo v podzavesti, pa če to želiš ali ne. Tako se mi je tudi v dizelskem Stingerju težko spustiti povsem na realna tla.

A spet – tudi z dizelske strani je Stinger korekten avtomobil in kogar cena ne moti, bo dobil brez dvoma dober avtomobil. Ali drugače – če bi mi kdo rekel, da bo to moj službeni avtomobil naslednji mesec, naslednje tri mesece ali pa vse leto, bi bil prej vesel, kot pa nezadovoljen.

Navsezadnje ponuja Stinger ogromno prostora, dobro lego in vrhunsko vozno dinamiko ter všečno obliko. Tudi notranjost je prijetna in ergonomsko prijazna, a nekateri detajli še vedno zmotijo oziroma niso na ravni tekmecev. Če avto stane 50 tisoč evrov, ga imamo vso pravico primerjati z enako (dragimi) konkurenti. Je pa vseeno treba biti pravičen in izpostaviti glavnega krivca, da ta avto ne stane nekaj več kot 45 tisoč evrov. To je seveda paket opreme GT-Line, ki je tako bogat, da bi namesto tega članka lahko našteli zgolj opremo, pa bi bilo vprašanje, ali bi bilo sploh dovolj prostora.

Lega avtomobila je zanesljiva in podvozje se ne boji niti hitrejše vožnje po ovinkasti cesti. Jasno, svoj lonček pristavi 2,2-litrski turbodizelski motor, ki ponuja 200 'konjev' in 440 njutonmetrov navora. Sprehod prek tehničnih podatkov razkrije, da z mesta do 100 kilometrov na uro Stinger pospeši v dobrih sedmih sekundah, najvišja hitrost pa znaša nadpovprečnih 230 kilometrov na uro – kar je za vsakdanjo rabo dovolj. Pri tem velja pohvaliti mojstre, ki so se ukvarjali z zvokom motorja. Sploh v izbranem voznem položaju Sport se motor ne oglaša tipično dizelsko in na trenutke bi celo pomislili, da pod sprednjim pokrovom ni dizelski motor. Tudi pri običajni vožnji motor ni preglasen, seveda pa ni na ravni nekaterih konkurentov.

A to so precej sladke skrbi, takšne, ki marsikaterega voznika sploh ne bodo (z)motile. Če bo zmogel ceno, bo vedel, kaj bo dobil, in precej bolj verjetno je, da bo z nakupom zadovoljen, kot pa ne.

Vsekakor pa velja še enkrat poudariti, da se tudi korejska Kia postavlja na avtomobilski trg. Tudi na račun Stingerja!

Preberite še:

Kratki test: Kia Optima SW 1.7 CRDi EX Limited Eco

Test: Kia Optima 1.7 CRDi DCT EX Limited