Kratek test: Peugeot Partner Tepee 1.6 HDi 4x4 Dangel Outdoor

Samo od sebe seveda ne bo nič, je pa izhodišče oziroma orodje za doseganje cilja pravšnje. To je Peugeotov Partner, predstavnik uporabnih družinskih avtomobilov, ki so z neke druge strani pravzaprav dostavniki, a takole za osebno rabo prav lepo spremenjeni v osebni avtomobil.

Tako je nastal tudi takšen Partner. V primerjavi s prejšnjo generacijo je zunaj precej zrasel, takole s pomočjo Dangela spremenjen in obenem močno dvignjen v štirikolesno gnanega pa je krepko višji od kakega Cherokeeja prejšnje generacije, ki je bil čisto resen terenski avtomobil. A o Dangelu na Partnerju v posebnem okvirčku.

Tale partner je tudi Tepee Outdoor (in s precej dodatki), kar označuje njegovo notranjost, ki je posebna in zanimiva, pa tudi uporabna. Na stropu so štiri vzdolžne šipe, med njimi pa 'letalski' strop, ki gosti tri zračne reže, gumb za nastavitev hitrosti ventilatorja (torej dodatno prezračevanje!), za PSA značilno dišavo, tri lučke, razmeroma nizko polico in dve mrežici ob straneh, kamor lahko pospravite tudi majhe plastenke. Strop je zaseden tudi v prtljažniku, saj je tam velik predal. Tega lahko z zadka avtomobila spustimo za lažje nakladanje, dostop vanj pa je tudi z njegove prednje strani skozi manjša vratca. In drži do 10 kilogramov! Skratka, precej uporabna reč.

V prtljažnik se je preselilo še rezervno kolo, ki je v Partnerjih običajno posprav­ljeno pod zadkom, a ker je zdaj tam diferencial za štirikolesni pogon, je moralo nekam drugam. Tu zdaj seveda zmanjšuje prtljažnik, a je ta pravzaprav ogromen, tako da to niti ni večja ovira. Tam je še lučka za osvetlitev, ki je prenosna (akumulatorska), en manjši predal in 12-voltna vtičnica. Vse skupaj resnično napeljuje na piknike v naravi kje na koncu kake slabe ceste, kjer ni nikogar ...

Zgodbe o predalih pa še ni konec, saj jih je res veliko. Eden (velik) je med sedežema, a ima to slabost, da so znotraj rebrne ojačitve, ki so precej ostre (slaba obdelava), kar ni prav prijetno. Predal nad merilniki oziroma pred njimi je tako globok, da pripet voznik ne doseže njegovega dna, nad glavama je tudi zajetna polica in le klasični predal pred sovoznikom je nekako majhen. Škoda, da je volanski obroč plastičen (čeravno ni grob), da je avdiosistem le povprečen in da so pločevinkam namenjena mesta preplitka. Tudi deljivosti (in celo samodejnosti) klimatske naprave bi se lahko odrekli na račun navigacijske naprave, a je res, da je doplačilo za klimatsko napravo 200, za navigacijo pa 950 evrov. No, usnje na volanu stane le 60 evrov.

Zunanje mere dajejo tudi prostorno notranjost s petimi posamičnimi sedeži in vse skupaj je kot nalašč za nadpovpre­čno velike mlade družine. Tudi turbodizel bo zadostil. Hitro se predgreje, do 1.800 vrtljajev je nekako len (kot da je turbopuhalo zanj preveliko), od tam pa je pri mestnih hitrostih zelo poskočen. Njegovih 80 kilovatov na težo in aerodinamiko avtomobila se sešteje v po eni strani dobro lastnost – da voznik z njim na naših avtomobilskih cestah težko nehote grobo prekrši hitrostne omejitve. Motor je za potovanja prijazen, glede na vse našteto pa tudi razmeroma skromen: v peti prestavi pri 100 kilomerih na uro porabi 5,8, pri 130 9,2 in pri 150 11,4 litra na 100 kilometrov, kar lepo odraža vpliv aerodinamike velike karoserije.

Še vedno najslabši del pogona je menjalnik, pri gibih ročice že dolgo ni večjega napredka, še bolj pa moti le pet prestav. Motor se v peti prestavi pri 130 kilometrih na uro vrti s 3.000 vrtljaji v minuti, zato bi bila daljša prestava (poraba in trušč) dobrodošla, na drugi strani pa je za manjše terenske prehode prva prestava predolga. Preostala mehanika je zvečine zelo dobra, le prek kratkih udarnih jam je takle Partner neudoben (daljše lepo blaži) in pri testnem so se zavore pri nekoliko izdatnejšem zaviranju tresle.

In smo spet pod črto. Partner kot Dangel – tudi zaradi višje cene – verjetno ne bo velika prodajna uspešnica pri nas, ker pa je s tega gledišča posebnež in kot tak­šen tudi zelo uporaben, bo nekemu tipičnemu kupcu zagotovo močno polepšal življenje. Izbire namreč ni prav veliko.

Dangel 4×4
Ne bo ga težko opaziti, saj je kar za šest centimetrov višji, kar pomeni 20 oziroma 21,5 centimetra pod prednjo oziroma zadnjo premo. Prave terenske mere! Pogon je delo priznanega podjetja in je tule povsem na novo razvit. Tehta 85 kilogramov, 30 odstotkov manj kot prej. Dangel predeluje že sestavljene Part­nerje tako, da doda viskozno sklopko in pogonske gredi do zadnjih koles, preklop med načini pogona pa je možen tudi med gibanjem vozila. Pod motorjem je dodana zaščitna plošča, vzmeti in stabilizator pa so nekoliko bolj togi. Gumb za izbiro pogona je kar v enem od okroglih predalov na armaturni plošči in omogoča tudi pogon le na prednji kolesi – za manjšo porabo. Druga možnost je 4WD Auto, ki samodejno prilagaja količino navora med osema.

Dangel ponuja tri pakete štirikolesnega pogona za Partnerje, in sicer od 7.200 do 8.400 evrov. Testni je imel srednji paket Performance z mehansko delno zaporo zadnjega diferenciala, ni pa imel polne zapore, reduktorja in zaščite zadnje preme. Ne glede na predelavo ima tudi tak Partner klasično tovarniško garancijo.
Izbira pogona z vsaj delno zaporo diferenciala zadaj je nadvse modra, saj tako postane pogon resnično uporaben tudi na zahtevnejših podlagah ter pride do točke, ko postanejo šibki člen pri premagovanju ovir spet – gume!

bese­di­lo: Vinko Kernc, foto: Aleš Pavletič