Kratki test: Alfa Romeo Giulietta 1750 TBi 16V Qudarifoglio Verde

Alfini lepotici je zadnje čase nekaj pozornosti odvzela prihajajoča Giulia, vendar vseeno vemo, da je oznaka Quadrifoglio Verde (štiriperesna deteljica) vedno vredna pozornosti. In spoštovanja. Na testu smo torej imeli najmočnejšo različico, ki si deli tehniko z eksotično 4C. Na cesti je ne morete zgrešiti. Če vas ne prepričajo že 18-palčna siva platišča z zmogljivimi gumami, pa se morate zamisliti nad dvojnim zaključkom izpušne cevi, izrazitejšim prednjim spojlerjem in pragovi, 'ogljikovimi vlakni' na zadnjem spojlerju in vzvratnih ogledalih ter velikima štiriperesnima deteljicama na obeh bokih. Da mera še ni polna, je bila testna odeta še v sivo mat barvo, ki z doplačilom 1.190 evrov doda videzu piko na i. Kot bi Monica Belucci imela na sebi prelepo čipkasto perilo, vam povem ...

Tako kot Monica, čeprav vredna greha, ni več najmlajša, je tudi Giulietta QV dobila nekaj novosti. Osnovno tehniko, torej 1.750-litrski turbomotor z 241 'konji' in dvosklopčni menjalnik TCT, si deli z eksotično 4C, dobila pa je tudi velik zaslon, občutljiv za dotik, ki nas učinkovito povezuje z infozabavno vsebino. Položaj za volanom kljub školjkastim sedežem v usnju in alkantari ni bil najboljši, saj sem osebno pogrešal športni trikraki in spodaj porezani volanski obroč, ki bi omogočal več vzdolžne namestitve. Pa še sedeži so bili premalo ozki, kot bi kupci teh Alf imeli večji obseg zadnjice ... Hmm, mogoče pa imajo le večjo denarnico v zadnjem žepu? No, ravno reveži ne morejo biti, saj stane takale Alfa skoraj 31.500 evrov. Kaj pravite, smo nevoščljivi? Neee, mogoče malo, saj v tej barvi in s to opremo res dobro izgleda, pa še zvok motorja je ravno pravšnji, da ti dvigne še preostale kocine pokonci.

Ni kaj, najmočnejša Giulietta s srečno štiriperesno deteljico je prava kraljica v mestu, hitra kot blisk na magistralnih cestah in neulovljiva na avtocesti. Za stezo pa ni. Tako kot je v navadi pri Avto magazinu se je Giulietta pridružila drugim testnim športnim avtomobilom, ki obiščejo dirkališče Raceland. Obetala je veliko, saj ima poskočen turbomotor in sistem DNA, ki ločuje med športnim ter vsakodnevnim voznim programom. S časom 59 sekund in 1 stotinko trenutno zaseda 46. mesto, kar je veliko skromnejše kot tekmeci. Razlog ne tiči v prešibkem motorju, saj ga kar razganja od navora, niti v počasnem menjalniku, čeprav bi si na stezi želeli odločnejše pretikanje, še manj v podvozju oziroma trakciji.

Kljub vklopljenemu najbolj športnemu voznemu programu, kjer bi morala zavihati rokave samo elektronska delna zapora diferenciala, je stabilnostni sistem prevečkrat posegel v vožnjo, da bi to bila res – zabava. Škoda, saj je potencial tehnike, milo rečeno, velik. Če bi avtomobil kupovalo srce, bi verjetno le malo voznikov na tem svetu pri najposkočnejši Alfi Giulietti pogledalo stran. Čeprav ga na stezi marsikateri tekmec pošteno premaga. Toda dejstvo je, da se avtomobile kupuje z očmi, in pri tem ima štiriperesna Giulietta zelo lepe karte na mizi.

bese­di­lo: Aljoša Mrak