Kratki test: Nissan Juke 1.6 DIG-T Nismo RS

Na cesti ga ne morete zgrešiti, saj ima dodatne spojlerje, velika 18-palčna kolesa, pritaknjene izrazitejše obrobe in črne zadnje šipe. Čeprav sem se z njim vozil ves teden, sem osmi dan še vedno obhodil avtomobil in opazil kakšno novo podrobnost, detajl, ki me je navdušil. Mnenje večine: Lep je! Nismo je v svetu športa znana beseda, ki jo tekmeci izgovarjajo s spoštovanjem. Če smo malce splošni, lahko rečemo, da je polovica dirkalnikov na najprestižnejši 24-urni dirki Le Mans pod lahkimi karoserijami imela Nissanove motorje.

Sicer jim v najprestižnejši kategoriji še ne gre najbolje, vendar počasi napredujejo. Potem so verjetno dobili idejo, zakaj ne bi pojem Nismo preselili še v osebne avtomobile? Uf, kaj pravite na Nissan GT-R Nismo? Ali pa na Juka Nismo? Nekoliko čudna kombinacija manjšega križanca in šport­nega paketa se je izkazala za pametno odločitev, saj so napovedali še poskočnejšega Juka-R Nismo. Predstavili ga bodo na festivalu Goodwood dan po izidu te revije. Toda pustimo ob strani festival, ki bi moral biti meka vsakega ljubitelja dirkanja. Na testu smo imeli različico Nismo RS, ki se ponaša s kar 160 kilovati ali bolj domačimi 218 'konji'. Impresivno, kajne? Še bolj pa smo bili presenečeni nad športnejšim podvozjem ter dobro staro mehansko delno zaporo diferenciala, saj smo imeli na testu različico na prednji pogon. Za nepoznavalce naj povemo, da lahko obkljukate štirikolesno različico z neskončnostopenjskim menjalnikom CVT ali prednje gnanega Juka z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Po izkušnjah in prebiranju odzivov na menjalnik CVT lahko samo rečemo, da smo veseli, da smo pri Avto magazinu dobili na papirju slabšo, v resnici pa boljšo različico.

Ali smo tradicionalisti, če ljubimo ročne menjalnike in klasično zaporo diferenciala? Odgovor je dalo dirkališče Raceland: Ne! Čeprav sta štirikolesni pogon in menjalnik CVT, ki je v vsakem trenutku v pravi prestavi, teoretično idealna kombinacija za hitro vijuganje med ovinki, pa sta se kombinacija ročnega menjalnika s kratkimi prestavnimi razmerji in prednji pogon z delno zaporo precej izkazala. Morda doseženi čas ali osvojeno mesto nista taka, da bi se z njima hvalili za šankom, vendar pa je treba vedeti, da Juka poganja zgolj 1,6-litrski turbomotor. Ta začne pošteno vleči šele nad oznako 4.000 na merilniku vrtljajev, kar pomeni, da na kratkem Racelandu zmanjka prostora, da bi se res izkazal. Toda tudi cesta pokaže, da kombinacija višje karoserije, tršega podvozja in krajše medosne razdalje ter omenjene zapore diferenciala zahteva izkušenejšega voznika z močnimi rokami, saj pri dinamični vožnji avtomobil postane nemiren. Zato je pri polnem pospeševanju treba paziti, saj zapora diferenciala poskrbi za trganje volanskega obroča iz rok, in pri večji hitrosti, ko začne Juke po naših luknjastih cestah poskakovati malce po svoje.

Če ste izkušeni voznik, je vse to obvladljivo, mlajšim pa tega avtomobila ne bi priporočal. Zato pa je zabavno po avtocesti, ko kakšen prevzeten voznik BMW-ja pozabi zapreti usta po presenečenju, da ga je Nissanov križanec pustil daleč zadaj. Neprecenljivo. Najboljši del avtomobila? Recarovi školjkasti sedeži in volanski obroč, ki je odet v kombinacijo alkantare in usnja, na vrhu pa ima podobno kot dirkaški avtomobili rdečo črto. Oboje bi imel kar doma, v dnevni sobi! Toda tudi ta pravljica ima temni strani, saj se pri vstopu v avtomobil na rob sedeža vsakič dobesedno nasadiš (Juke ni tako nizek, zato odpade eleganten zdrs za volan), volanski obroč pa ni vzdolžno nastavljiv. Škoda, sicer bi bilo na voznikovem delovnem mestu še toliko bolj prijetno. Pohvalili bomo infozabavni vmesnik z zaslonom, občutljivim za dotik, čeprav se pozna, da je naknadno vstavljen, saj je precej majhen. Verjetno bo naslednji Juke v tem smislu veliko radodarnejši.

Zanimive so tipke, ki jim lahko spreminjate napis, saj lahko z njimi upravljate tako prezračevanje notranjosti kot izbirate vozne programe. Normal za normalne, Eco za tiste, ki bi radi privarčevali kakšen liter, in Sport za dinamične. Poraba lahko zelo niha: od 6,7 (normni krog) do zlahka več kot 10 litrov, če ste med hitrejšimi. S tem je seveda tudi povezan domet. V najboljšem primeru boste lahko prevozili okoli 450 kilometrov, sicer pa se boste morali zadovoljiti s približno 300 kilometri. Z zmerno desno nogo in v programu Normal ali Eco je Juke povsem krotek, šele s polnim plinom pokaže zobe in takrat je bolje, da se potniki dobro držijo. Če je cesta lepa, bo tudi Juka užitek peljati, na slabših cestah pa bo bolj boj, kako ostati na cesti.

Seveda govorimo o skrajnostih, ki so pri nas tudi, hmmm, nelegalne. Testni avtomobil, ki je imel že omenjeni paket Recaro, se je pohvalil še s paketom Techno. To pomeni sistem kamer, ki omogočajo pogled iz ptičje perspektive, pomoč pri menjavi voznega pasu (preprečevanje tako imenovanega mrtvega kota) in ksenonske žaromete. Priporočamo. Nissana Juka Nismo RS se najprej bojiš, nato pa ga vzljubiš, saj je kot grozeči tetoviranec, ki ima nežno dušo. Na stezi ga sicer nobeden ne jemlje povsem resno, toda na avtocesti pa z njim ni pametno češenj zobati.

bese­di­lo: Aljoša Mrak