Mercedes-Benz A 160 CDI Classic

Pa začnimo pri motorju. No, že čisto na začetku se nam je sicer malo zalomilo, saj motor v testnem primerku ni najmanjši po prostornini. Tega namreč ’podkašata’ vsaj dve bencinski različici A-ja (A 150 in A 170), je pa zato nedvomno najšibkejši v Mercedesovi ponudbi vozil. To potrdita podatka o 60 kilovatih oziroma 82 konjskih močeh in nič kaj vnebovpijočih 180 njutonmetrov največjega navora.

Morda zapisani podatki o zmogljivostih motorja ne pričarajo dovolj zgovorne slike o najpočasnosti omenjenega vozilca, saj je ta, z vsega 3, 84 metra dolžine, tudi najmanjši predstavnik družine s trikrako zvezdo na nosu, a kljub temu tehtnica še vedno pokaže ne ravno peresno lahkih 1300 kilogramov lastne mase malčka. Da je A 160 CDI na cesti med najmanj poskočnimi, priča tudi dejstvo, da motor v nobenem trenutku ne preseneti s poplavo njutonmetrov, ki bi malčka katapultirale mimo počasnega tovornjaka ali drugih počasnetov. Nasprotno, dvolitrski mlinček (prostornina motorja je 1991 cm3) prepriča predvsem s tihostjo in umirjenostjo ter, v primerjavi z večino sodobnih turbodizlov, tudi uglajenostjo.

Slaba prožnost poskrbi, da bo A 160 CDI začutil vsak klanec, še preden ga boste vi videli. Enako bo motorček občutil tudi vsak dodaten kilogramček mase v kabini ali prtljažniku. Morda se vam zdi, da pretiravamo, a dejstvo je, da bo treba za izdatnejše pospeševanje ali vsaj vzdrževanje hitrosti v strmih klancih pretakniti vsaj eno prestavo nižje ali morda celo dve.

Res pa je, da se vam bo najšibkejši turbodizelski A poleg uglajenosti odkupil tudi z gospodarnostjo, saj lahko mirno zapišemo, da je A 160 CDI najgospodarnejši Mercedes. Tako smo uspeli v najugodnejšem primeru (več kot 90 odstotkov avtoceste in medkrajevnih cest) povprečno porabo plinskega olja spraviti na vsega 5, 6 litra na prevoženih sto kilometrov poti, medtem ko je bila poraba v povprečju okoli 6, 7 litra na sto kilometrov. S tem v mislih se lahko odpravite tudi na pot, dolgo nekaj več kot 900 kilometrov, pa se vam vmes ne bo treba ustaviti, da bi dotočili gorivo.

Omenili smo že, da je A najmanjši Mercedes, a to še ne pomeni, da se boste v njem počutili tudi najbolj utesnjeno.

Nikakor! V višino in širino odmerjenih centimetrov je povsod dovolj, po dolžini pa v večini primerov ravno tako. Če bosta na prednjih sedežih sedela dva egoistična dvometraša, ki se ne bosta zmenila za kolenske centimetre zadnjih potnikov, potem zadaj pač ne morete pričakovati razkošja, kot so ga deležni recimo potniki v podaljšanem razredu S. Ne pozabite, govorimo o avtu, ki je 1, 3 metra krajši od Mercedesove zastavonoše.

Nekaj naše nejevolje si je zaslužil sistem umika prednjih sedežev pri trivratni različici, ki služi lažjemu dostopanju potnikov do zadnje klopi. Sistem je namreč omejen z razmeroma kratkim vzdolžnim pomikom naprej, zaradi katerega bodo morali biti potniki predvsem pri izstopanju bolj iznajdljivi in gibčni, povrh vsega pa je tudi vzmet, ki zadrži naslon prednjega sedeža v prekucnjeni legi, premočna. Zaradi tega mora voznik ali sovoznik pri vračanju naslona v osnovno lego razmeroma močno potisniti oziroma potegniti naslon nazaj.

V različici Classic je A tudi med najbolj oskubljenimi trikrakimi zvezdami. Tako lahko o usnju, navigaciji, samodejni klimatski napravi, telefonu in drugih sladkorčkih, zbranih na seznamu serijske opreme, le sanjate. Vendar si jih lahko omislite. Trik je samo v tem, koliko ste pripravljeni razpreti vašo denarnico, saj pri Mercedesu (skoraj) ne poznajo besede ne. Tako vam bodo na željo, da bi naredili iz najbolj oskubljenega A-ja najbolj prestižnega, z veseljem prisluhnili.

Seveda pa tudi paket opreme Classic kljub za Mercedesova merila oskubljenemu seznamu serijske opreme postreže z nekaterimi bolj ali manj željenimi postavkami. Omenimo samo bolj pomembne. Polsamodejna klimatska naprava, (neizklopljiv) stabilizacijski sistem ESP z ASR-om, zavorni ABS z BAS-om, štiri varnostne blazine spredaj, daljinsko upravljanje osrednje ključavnice, električni pomik prednjih šip, potovalni računalnik in še kaj bi se našlo.

V skladu z Mercedesovo strategijo je ’najboljša’ tudi osnovna cena vozila. Kot smo začeli test tega Mercedesa, pa ga še zaključimo. A 160 CDI Classic ni najcenejši med Mercedesi, a je takoj drugi v vrsti. Spet ga namreč ’podkaša’ najšibkejši bencinar A 150 Classic. Kljub temu, da teče beseda o dveh najcenejših A-jih, govorimo o znesku 4, 78 milijona tolarjev (A 160 CDI), kar je zelo veliko denarja za 3, 84 metra avta, tri vrata in 60 lenih kilovatov motorne moči.

Pri nakupu Mercedesov se kupci (običajno) zavedajo, v kaj se spuščajo, tako da so zelo verjetno pripravljeni na obilno praznjenje bančnega računa. Zato vam od srca priporočamo, da če si že ogledujete turbodizelskega A-ja, se ozrite vsaj do različice 180 CDI.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič