Mercedes-Benz A 200 Turbo Elegance

Toda lepota ni vse, se strinjate? Pomembna je tudi duša, skratka vsebina pod zloščeno pločevino v tem primeru. A 200 Turbo je po svojem značaju vse drugo kot pohlevna ovčica, prej bi lahko rekli, da se v njem skriva nekaj malega zverinskosti. Bencinski štirivaljnik z malo več kot dvema litroma delovne prostornine namreč ob pomoči turbopuhala zmore kar 193 KM!

Kaj takšna moč pomeni za tak (majhen) avtomobil, si verjetno tudi sami zlahka predstavljate.

Končna izmerjena hitrost 220 kilometrov na uro, pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 8, 4 sekunde in štart na četrt milje, ki jo prevozi v 16, 4 sekunde ter pri tem doseže hitrost 144 kilometrov na uro, povedo, da gre za precej živahnosti na štirih kolesih. Ob vsem tem pa motor popije zmernih 11 litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov.

Poraba je lahko tudi manjša, do 9, 2 litra, kar je za motor s skoraj 200 KM zelo sprejemljivo.

A-jev menjalnik v skladu z motorjem ni nič kaj nežen in uglajen, kot bi morda pričakovali od avtomobila z zvezdo na nosu. Pravzaprav samodejni menjalnik s svojo grobostjo ob pospeševanju prej meji na športnost kot udobje. V prvi, drugi in tretji stopnji (od sedmih) med odločnim pospeševanjem precej cukne, kar je lahko zoprno, če sodite med voznike ali voznice, ki prisegajo na mehkobo in udobje. Kdor si v avtomobilu želi veliko mehkobe, bo moral razmisliti o drugi, bolj umirjeni kombinaciji motorja in menjalnika.

Če je A 200 Turbo po značaju športnik in se tudi po zelo ovinkasti cesti pelje presenetljivo natančno in pravzaprav že zelo hitro - športno (pri tem lahko pohvalimo dobro delujoče podvozje in natančen volan), tega nikakor pa ne moremo trditi za zavore. Zavorna pot je namreč znašala kar 55, 3 metra, kar je preveč za tako prestižen avtomobil. Resda so do neke mere na ta rezultat vplivale zimske gume na suhem in za zimske razmere sorazmerno toplem asfaltu, a vseeno nekaj ni delovalo, kot bi moralo.

Med drobne malenkosti, ki so nas motile na testu, pa lahko prištejemo le nekoliko pretirano rošenje prednje šipe, ki jo je posušila šele druga ali celo tretja stopnja na ventilatorju (verjetno je to posledica velike šipe in dejstva, da se, ko avto stoji, ta težje segreje).

Toda dovolj o stvareh, ki so nas zmotile, saj A ponuja predvsem veliko lepega. Recimo paket opreme Elegance, ki je ob vseh serijskih dodatkih za varnost (ESP deluje odlično in odpušča voznikove napake tudi na poledeneli cesti) prava kombinacija za vse, ki se radi razvajajo z udobjem v avtomobilu.

Usnje na sedežih, na prestavni ročici, volanu, pomična panoramska streha, leseni dekorativni vložki na sredinski konzoli, navigacija, priprava za telefon, odličen avdiosistem itd. so le del prijetnega ambienta, ki vlada v A-ju. Več opreme bi si od takega avtomobila že težko želeli. Z dodelano notranjostjo in ergonomijo ter s tempomatom (nezahteven za uporabo) je zares prijeten za vožnjo.

Prijeten je tako v mestu, kjer je poleg prave velikosti za prerivanje v gneči in tesno parkiranje v veliko pomoč tudi PDC, kot na cesti, saj se premika živahno in zanesljivo drži zastavljeno smer.

Ob maloprodajni ceni osnovnega modela A 200 Turbo s petimi vrati (vsem, ki imate majhne otroke, priporočamo to različico, saj je dostop na zadnje sedeže veliko lažji kot pri 3-vratni izvedbi), ki znaša 6, 3 milijona in ob ugodni aktualni ponudbi financiranja je Mercedesova zvezda presenetljivo dostopna. Zavedati pa se moramo, da kljub vsemu avto ni poceni in o nakupu v tem primeru ne bo odločala le denarnica, ampak tudi srce. Sicer pa, je bil Mercedes-Benz kdaj zares poceni? Kdor išče poceni avto, bo moral iskati drugje.

Peter Kavčič

Foto: Aleš Pavletič