Nissan Almera 1.8 16 V Comfort Plus

Za njenim volanom se je torej zamenjalo zelo veliko različnih voznikov, ki so podali o avtomobilu svoje mnenje. To je pripomoglo k zelo širokemu vpogledu in ocenjevanju supertestnega avtomobila, kar je vsekakor dobro. Malo manj dobro pa je dejstvo, da so se na ubogi Almeri poznale sledi pogostega menjavanja trenutnih uporabnikov. Podrsan zadnji desni blatnik, počena plastika na spodnjem delu odbijača in manjkajoč pokrov ogledala so bili le najbolj opazni pričevalci nenehne uporabe.

No, sedaj je Almera znova kot iz škatlice, pripravljena za zadnjo polovico našega druženja. Ko smo končno našli nekaj prostih dni, je Almera romala h Krulcu, pooblaščenemu serviserju v Moravčah, ki si za opravljeno delo zasluži vse pohvale. Poškodbe, ki so nastale zaradi naše malomarnosti, so mojstri odpravili tako temeljito, da bi marsikoga z lahkoto preslepili, da imamo sedaj na testu nov avtomobil.

Brez pretiravanja, Almera se je od znotraj in zunaj svetila, kakor da bi pravkar zapeljala iz prodajnega salona. Lahko rečemo, da je doživela mali preporod. Sledu o kakšnih praskah ni več, sprednji odbijač je nov, prav tako pokrov levega vzvratnega ogledala. Tudi v dežju je sedaj prijetneje voziti, saj so zamenjali vse tri metlice na brisalnikih. Prav tako so zamenjali lučko za osvetljevanje gumbov in stikal za gretje ter ventilatorja, kar pomeni, da v temi ni več treba tipati, kje je pravo stikalo. Zelo hitro je bila odpravljena tudi težavica z »neenakomernim snopom prednjih žarometov«, kot so naši testniki poimenovali nenavadno razsvetljevanje cestišča.

Izdamo vam skrivnost: ko smo nazadnje menjali sprednjo žarnico, jo je »mojster« napačno zasukal in je seveda svetila bolj v tla. No, zgodi se celo najboljšim, pa se ne bi nam? !

Tokrat naj bi bilo za vedno odpravljeno nenatančno delovanje merilnika količine goriva v posodi za gorivo. Če se spominjate, smo do sedaj vedno pisali, da kljub polni posodi merilnik še vedno kaže, kakor da je še za vsaj deset litrov prostora. Za zdaj prikazuje raven tako, kot se spodobi, bojda pa sploh ni bil potreben večji poseg, ampak je bilo dovolj že temeljito čiščenje plovca oziroma filtra v mehanizmu. Sicer pa z Almero nikoli ni bilo večjih težav. Motor si zasluži pohvale za zanesljivo delovanje in dokaj zmerno porabo, ki je v zimskem času zaradi obilice mestne vožnje nekoliko narasla, toda še vedno je znotraj tovarniških predpisov.

Nekaj graje je bil znova deležen menjalnik, katerega prestavna ročica se med hitrim pretikanjem sem ter tja zatakne. Ni nam tudi všeč, da zavore primejo zelo sunkovito. Stopalka zavore je namreč preobčutljiva, kar pomeni, da je zavorno moč težko enakomerno odmerjati skozi ves gib pedala. To je sila neprijetno na mokri cesti. Nekaj podobnega velja za stopalko plina, saj se odzove že na najmanjši dotik.

Sicer pa Almeri nimamo kaj očitati, lahko samo upamo, da bo imela v drugi polovici naše skupne poti malo več sreče in da so bile te poškodbe zadnje. Še enkrat se je namreč potrdilo že zapisano, da je na vsaki, še tako zahtevni ali nenavadni poti odlično prevozno sredstvo.

Samo letos je namreč obiskala mnoga zanimiva mesta in države. Naj naštejemo le nekatera: Monako, Hannover, Ingolstadt, Cannes, Aachen, Lille, Brescio in celo London. Če malce pomislimo in se povprašamo, kdaj bi en sam človek lahko obiskal toliko različnih krajev, zagotovo ne bi dejali v pol leta. Morda v dveh, treh letih ali pa nikoli.

Peter Kavčič

Foto: Uroš Potočnik in Andraž Zupančič