Renault Clio 1.2. 16V Authentique

Del odgovora smo dobili že na samem začetku, ob prvem srečanju s Cliom 1.2 Authentique. Gre za najosnovnejši paket opreme, ki preseneča z udobjem.

Začne se že pri odklepanju avtomobila, saj ima daljinsko vodeno osrednjo ključavnico. Prenovljen volan, ki ima zdaj tudi stikalo za hupo (prej v obvolanski ročici), navduši z lahkotnostjo, saj je podprt s servoojačevalnikom. Da je udobje še večje, so mu namenili tudi nastavitev po višini, kar zelo olajša udobno sedenje za volanom. Razmerje med stopalkami, sedežem, volanom in prestavno ročico je zato vedno ugodno.

Zelo dobro so razporejena tudi stikala za električni pomik stekel. Za to je dovolj le kratek gib s prstom, ki hitro preide v podzavest in ne povzroča zmede pred (recimo) cestninsko postajo. Tudi druga stikala so zelo dobro razporejena, kar pomeni, da si ergonomija zasluži pohvale.

V osnovnem Cliu boste vedno dobili dve varnostni vreči in sistem tritočkovnega vpetja otroških sedežev isofix. Ko upoštevamo še ojačitve v karoseriji, serijski ABS in stikalo za izklop in vklop sovoznikove varnostne vreče, postane hitro jasno, da je to doslej najvarnejši osnovni Clio.

Ker je Clio 1.2 Authentique s ceno, ki malenkostno presega 1, 9 milijona tolarjev, zelo zanimiv za mlade družine ali kot drug družinski avtomobil, verjamemo, da bo vgrajena varnost prepričala marsikoga. Zaradi stikala za izklop in vklop varnostne vreče bo gotovo všeč vsem, ki nameravajo voziti svojega malčka na sovoznikovem sedežu. Malo je avtomobilov v tem razredu (ali celo v višjih razredih), ki se lahko pohvalijo s tolikšno stopnjo varnosti.

Cliova prostornost ni bila nikoli vprašljiva in pri tem tudi ni nikoli doživel večjih sprememb. Spredaj se sedi udobno, zadaj tudi, le višje rasli potniki se bodo pritoževali nad prenizko streho. Prostora za kolena pa je v vsakem primeru dovolj. Otroci, katerim je zadnja klop v Cliu v osnovi namenjena, se nad pomanjkanjem prostora ne bodo pritoževali, tudi če se bodo zadaj vozili trije! Prtljažnik pogoltne zmerno veliko prtljage, seveda pa lahko njegovo velikost prilagajate z deljivo zadnjo klopjo.

V vožnji se 1, 2-litrski osemventilski motor izkaže kot uporaben. Za lagodno vožnjo ga ni treba priganjati v visoke vrtljaje, pri prehitevanju pa le stopite na stopalko plina in prestavite v nižjo prestavo. To sicer ni zahtevno opravilo, saj je pretikanje dovolj natančno. Motor se dobro vrti, posebno pa navduši na blažjih spustih, kjer dokaj hitro nabira hitrost.

Toda na ravnini se s končno hitrostjo ne more ravno pohvaliti. Na naših meritvah mu ni uspelo prekoračiti 145 km/h, kar je bilo za nas kar manjše razočaranje. Tudi zavore nas niso ravno prepričale, saj je ABS preobčutljiv in se prehitro vklopi. Med zaviranjem v kritičnem položaju je seveda več kot dobrodošel, še zlasti ob misli, da gre za najosnovnejši model Clia. Lega na cesti je dobra in tudi med hitrim vijuganjem dolgo nevtralna. Ko začnejo popuščati ekonomično narejene gume (kar pomeni veliko prevoženih kilometrov in manj oprijema), Clia enakomerno vleče iz ovinka. Za umiritev avtomobila je dovolj že popuščanje stopalke plina, seveda če ni šlo že prehitro.

Ob zmerni porabi, s katero se Clio lahko pohvali, brez težav potegnemo črto pod izračun. Avtomobil je ostal zvest prvotni filozofiji. Je cenovno ugoden paket s preizkušeno mehaniko, z vgrajeno varnostjo, zadovoljivo prostornostjo in svežim dizajnom. Ob tako bogati opremi osnovnega Clia je jasno, da še nekaj časa ne namerava prepustiti prvega mesta.

Peter Kavčič

Foto: Uroš Potočnik