V 'našega' Yetija sem se prvič presedel naravnost iz še enega štirikolesno gnanega koncernskega sorodnika, Sharana 4motion.
Res je sicer, da je tak Sharan mnogo težji od Yetija (za kake pol tone), je pa tudi njegov motor za 30 'konjev' in 70 njutnmetrov zmogljivejši. In na papirju je Sharan tudi hitrejši do 100 km/h. Pa me je Yeti v praksi pozitivno presenetil: živahen, na občutek precej živahnejši od Sharana, odziven, tudi na avtocesti samozavesten pri pospeševanju. Super, skratka - pa še preglasen ali prepožrešen ni.
Prtljažnik? Ni rekorder po velikosti, je pa prijetno praktičen (z velikimi, nastavljivimi kljukami ob straneh in predelkom za drobnarije. Prostor? Za to zunanjo velikost avtomobila tudi na zadnjih sedežih izdaten.
Sem mu pa, takole na prvo žogo, pripisal en minus: gumbi na večfunkcijskem volanu so tako blizu volanskemu obroču, da jih med vožnjo zlahka po nesreči pritisnete - že ko se peljete naravnost, kaj šele ob sukanju volana - še posebej tistega za glasnost audio sistema.
Naslednja postaja našega Yetija: malo terenske vožnje, vsaj takšne, kakršno smo si pred časom že privoščili na eni od predstavitev.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
