Se bomo kar takoj pohvalili: v naslednji števili Avto magazina vas čaka veliki test KTM-ovega X-Bowa. Za tiste, ki ne veste, kaj je to: prve vtise z vožnje smo objavili pred kratkim, seveda pa jih najdete tudi na www.avto-magazin.si v rubriki Vozili smo.
Tisti, ki X-Bow poznate, veste, za kaj gre: za stroj, namenjen zgolj voznikovemu užitku. Zato X-Bow nima radia, nima klime, nima električno pomičnih stekel. Hudiča, saj še vrat in vetrobranskega stekla nima. Vse za manjšo težo.
In ker gre za ekstremen primerek, nima niti elektronskih pomagal vozniku (ne protiblokirnega zavornega sistema ABS ne stabilnostnega ESP), nima niti ene varnostne blazine. Po Avtomagazinovih kriterijih je torej za varnost izjemno slabo poskrbljeno.
A nič hudega, naši kriteriji so namreč namenjeni vozilom, ki jih bodo uporabljali bolj ali manj premožni navadni smrtniki v vsakodnevnem prometu. Ta KTM pa v to kategorijo ne spada – brez vetrobranskega stekla zahteva od voznika podobne priprave kot motocikel (torej jakna, ki vas bo ubranila pred vetrom s 100 in več kilometri na uro, ter zaprta čelada), volan morate vsakič nositi s sabo (v nasprotnem primeru ga bo kmalu za spomin odnesel kdo drug), plezanje na sedež je težje od plezanja na motocikel, zapenjanje štiritočkovnega varnostnega pasu je vsakič znova nadležno (in zabavno).
Pravzaprav bi X-Bow morali soditi po motociklističnih kriterijih, saj je po vsem, razen po dejstvu, da se pelje na štirih kolesih, bolj podoben motociklu kot avtomobilu.
No ja, še ena, dokaj pomembna razlika obstaja: varnost. X-Bow sicer res nima elektronskih pomagal in varnostnih blazin, zato pa voznik sedi čvrsto pripet znotraj karbonske školjke, ki prenese mnogo več kot katerakoli pločevina še tako varnega avtomobila. Povsem enaka školjka je homologirana tudi za dirkaško uporabo in to seveda pove vse. Prav tako kot nič točk bi KTM-u lahko za varnost prisodili tudi skoraj vse točke . .
Na koncu je pri takem avtomobilu največ tako in tako odvisno od voznika: da ve, kdaj in kako izkoristiti potencial avtomobila. In da je, ko začuti, da bi rad iz avtomobila izvlekel maksimum, pripravljen žrtvovati nekaj časa (in denarja) in se zapeljati do najbližjega dirkališča.
Tako, dovolj bo. Raceland, prihajam!
Dušan Lukič, odgovorni urednik