Majhne dirkaške težave in majhne vremenske motnje. Uničen motor in aprilsko vreme sredi maja. Majhne težave? Ne, čisto dirkaške.
Sliši se preprosto, dirkaško vsakdanje: razneslo je motor! Nič kaj posebnega, ampak le do trenutka, ko spoznaš, da bo treba obrniti na glavo celo Evropo (in Ameriko), da bi dobil rezervne dele.
Sliši se preprosto, vsakdanje: dežuje že ves teden! Nič kaj posebnega, ampak le do trenutka, ko spoznaš, da zaradi tega Prokarting miruje že celo večnost, zdaj, sredi pomladi, ko je največji užitek dirkati!
Pa vendarle gre za čisto dirkaške težave. Zadnjo večjo poškodbo motorja sem doživel pred natanko 15 leti. V celotni karieri pa nisem 'skuril' več kot pet motorjev. Lahko bi bilo huje, kajne?
V celotni zgodbi okoli dirkalnega motorja je najhujše to, da ne vem, zakaj je do okvare sploh prišlo. Ne vem, ali je bila moja napaka, in ne vem, ali jo bom (v nevednosti) ponovil. Enako hude so finančne posledice, ki bodo vplivale na celotno letošnjo sezono, ki se bo zaradi popravila začela vsaj dve dirki pozneje, kot sem načrtoval.
Da podrobnosti niti ne omenjam ... Pa bom: po popravilu motorja bo letošnja zaloga konjenice manjša od načrtovane; na prvo domačo dirko bom (verjetno) prišel (znova) nenavožen, torej v najboljšem primeru z 20 dirkaškimi kilometri in z največ toliko testnih kilometrov. In tako dalje.
Komu mar, vendar so to čisto dirkaške težave. Majhne težave. Z veliko treninga in z najhitrejšim avtom je lahko zmagovati – brez težav! Da je takšna zmaga manj sladka, pa je pravljica za otroke in tolažba za zgube.
Medtem bo tudi nehalo deževati. Baje, da je poscana Zofka napovedala lepo poletje. Brez težav, brez okvar in z veliko hitrih dirkaških kilometrov.
Skorajda bom začel verjeti samemu sebi.
P.S. Medtem ko je dež odplaknil ves delovni teden na Prokartingu na Brniku, je enako naredil z drugo dirko evropskega gorskega prvenstva na Portugalskem. Formule in prototipi so ostali v boksih.