Če kdo še misli, da živimo v času, kjer tehnika določa potek našega življenja, se pošteno moti.
Zapomnite si izjavo Elzbiete Bienkowske, evropske komisarke, ki je v nekem intervjuju 24. maja 2018 izjavila: »Z dizelskimi avtomobili je konec. Mislim, da bodo že v nekaj letih povsem izginili. To je tehnologija iz zgodovine.«
Tako pač to je. Strojni in drugi inženirji pri Volkswagnu, pa tudi drugje (na druge načine), so se igrali slepe miši in prirejali rezultate, ki bi morali izkazovati uporabnost in skladnost njihovih izdelkov z dokaj ohlapnimi predpisi. Vodstva evropskih avtomobilskih tovarn so bila trdno prepričana, da jim politiki ne morejo nič, javnost pa še toliko manj.
Osredotočenje evropskih avtomobilskih izdelovalcev na to, da bodo cilje kjotskega sporazuma in okoljske zakonodaje glede tega dosegli po najenostavnejši poti, z razvojem najbolj varčnih dizelskih motorjev, bi mogoče res lahko bilo uspešno, a so na poti do cilja skrenili po bližnjici. Zdaj vsem grozijo posledice: če avtomobili ne bodo dosegli za prihodnost predpisanih mej glede povprečja flot posameznih izdelovalcev, jim grozijo kazni. Te bi lahko po predvidevanjih PA Consulting dosegle skupne vsote do 5,5 milijarde evrov. Popolnoma jasno je, da bodo večino teh dodatnih izdatkov izdelovalci prevalili na kupce novih avtomobilov.
Najbolj na udaru so seveda nemški premijski izdelovalci, ker pač izdelujejo velike in požrešne avtomobile, in tako je šef Daimlerja Dieter Zetsche po obisku svojih donedavnih zaščitnikov iz nemške vlade ugotovil, da so njihovi dosedanji načrti, kako doseči bodoče okoljske zahteve, samo še za v smeti. Ter tudi pristavil, da zdaj ni več v njihovi moči, kako iz zagate, saj bo vse skupaj odvisno od kupcev.
Ti pa so se pred časom že večinsko odločili za spremembo vrste avtomobilov, ki so jim najbolj všeč. To so križanci in mestni terenci, ki po logiki stvari dvigajo povprečja porabe goriva in izpustov CO2. Če dodamo še paničen strah nemških kupcev, da se z dizli več ne bodo mogli voziti v službo, so avtomobilski izdelovalci tik pred težavami širšega obsega.
Že letošnji prvi presečni datum, ko ne bo več mogoče ponujati novih avtomobilov po starih normah, je za marsikaterega izdelovalca težava. Marsikdo že ne ponuja več najrazličnejših motornih različic, ker ne dosegajo normativov.
Do leta 2020, ko bo postopno začelo veljati še veliko zahtevnejših omejitev, bo zagotovo še zelo napeto, še posebej pri treh največjih nemških izdelovalcih.
Je torej dizel pred tem, da izumre? Če se bodo za to odločili politiki, ni dvoma. Pa če bodo tehniki še tako dokazovali, da lahko le z dizli dosežejo globalne cilje glede izpusta CO2. Kdo pa lahko verjame tistemu, ki se je že nekajkrat zlagal?