Vsi Ljubljančani dodobra poznamo avtocestni obroč okoli mesta. Gre za zares pomembno pridobitev, ki je zdaj že tako stara, da se le še redkokdo spomni, kako je bilo takrat, ko avtocestnih obvoznic okoli Ljubljane še ni bilo in se je ves promet vil po Dunajski (tedaj Titovi), Celovški, Tržaški, Dolenjski ter seveda Prešernovi in Aškerčevi.
Ko je bil obroč sklenjen, se mi je zdelo, kot da smo se pridružili pravim velemestom. Naš obroč je bil navsezadnje kot pariški Périférique! Slednji se je že pred časom spremenil v avtomobilski zastoj okoli Pariza.
Zanimivo ali ne, da ljubljanski še ni dobil svojega imena, kakršnega je dobil Périférique. Kje pa, da bi ga poimenovali enako, saj bi potem morali priznati, da je vse tisto, kar je zunaj obroča, tudi v Ljubljani v predmestju, na periferiji.
Za ljubljanski avtocestni obroč skrbi DARS, ki ima že v svojem imenu prav to: družba za avtoceste. A zanje je ljubljanski avtocestni obroč, tudi v vseh informativnih sporočili o zastojih na cestah, le ljubljanska obvoznica.
Na ljubljanskem avtocestnem obroču je tudi nekaj odsekov z absolutno najgostejšim prometom pri nas. Številke ne lažejo, a se za zdaj DARS na možne stalne zastoje na njem še ne odziva.
Nasprotno, z 'učinkovito' organizacijo jih povsod po obroču prepogosto sproža, pri čemer 'dobre' rezultate dajejo predvsem dnevne delne zapore, ki jih običajno začnejo postavljati takoj po 8. uri zjutraj, ko je prometa na obroču še več kot dovolj.
Slovenski načrtovalci avtocest so tudi na obroču pustili nekaj zelo kočljivih delov, za katere lahko rečemo, da povzročajo stalne nevarne razmere. Odcepi in priključki na Dolenjsko cesto na Rudniku (s križanjem dolenjske in štajerske smeri), na Zaloško (tudi iz štajerske smeri) pa priključek obroča (severne obvoznice) na avtocestno povezavo in šentviškega predora proti Kozarjam ter o odcepu proti Brezovici (že zunaj obroča) so stalen vir zastojev in zvite pločevine.
Vsak pameten in dosleden cestni urejevalec bi že zdavnaj bíl plat zvona, ker morebiti pa vendarle niso vsega krivi vozniki. DARS pa se dela, da je zanje takšen način dela nepomemben!
Seveda pa je v prometu veliko odvisno tudi od uporabnikov. Ljubljanski avtocestni obroč je dober primer raznovrstnosti slovenskih voznikov. Vsakodnevni uporabniki lahko srečajo tiste, ki se jim zdi še 80 km/h prenevarna hitrost in s takšnim načinom vožnje spravljajo ob živce vse druge. A je res, da imate tudi takšne, ki s 160 km/h po odstavnem pasu prehitevajo dvojno kolono!
Ljubljanski avtocestni obroč je bil in je še odlična zamisel, a žal je zdaj veliko manj v prihodnost usmerjenih vzdrževalcev in uporabnikov, zato se bojim, da bo tudi naš AC-obroč kmalu zares pariški Périférique, eno največjih neprostovoljnih parkirišč v francoskem glavnem mestu.
*Périférique je francosko za obvoznico.
Tomaž Porekar, urednik avtomobilizma
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?