V glavnem mestu neke države, članice EU, skoraj 50 let po tem, ko se je zgodil prvi polet na Mesec, po naključju opazuješ postopek pregleda povsem obnovljenega poltovornjaka, v žargonu prejšnjih obdobij imenovanega Tamič.
Takšen kos pločevine morajo seveda tudi izmeriti, kajti pričakovano je, da ustrezen postopek zahteva tudi pregled in vnos tovrstnih podatkov. Tako kot najbrž tudi še katerih drugih, ne le tistih o zunanjih merah avtomobila, verjetno o motorju, morebiti še čem.
Priznati moram, da sem se kar zabaval, kako sta dva resna gospoda v delovnih haljah hodila okoli pločevinaste gmote in pregledovala ta tehnični dosežek iz časa, ko je bil prvi polet na Luno še povsem svež dogodek.
Ne vem, morda je kje zapisano in uzakonjeno, da mora organ, ki se ukvarja z ugotavljanjem tehničnih značilnosti posameznega avtomobilskega primerka, uporabljati merilne pripomočke iz obdobja, ko je izvirnik nekega avtomobila, ki ga pripeljejo v ponovno registracijo. Zdi se mi, da je to glede na opazovani postopek še edina razlaga, zakaj je potekal s tako neobičajnimi merilnimi metodami.
Ta misel se mi zdi še bolj sprejemljiva ob premišljevanju in analiziranju vsebine mojega opazovanja.
Ne morem namreč verjeti, da so Tamiča izmerili z običajnim žepnim metrom in tako, čez palec. Širina? Aha, pogledamo približno, kje se 'idealno' konča domišljijski podaljšek obeh najširših delov avtomobila, in 'izmerimo'. Višina? S konico čevlja odločno stopimo na konec merilnega traku in nekako na dosegu iztegnjene roke odčitamo višino …
Pomislim: Kako torej izmerijo vsebnost izpušnih plinov? Primerjajo rezultat s tistimi, ki so bili dovoljeni takrat, ko so kandidata za ponovno registracijo prvič prijavili v promet. Najbrž, upajmo.
Ima to kakšno zvezo s sodobnimi avtomobili? Kaj pa vem, a lahko le upam, da se izvajalci kakšnega drugega pooblaščenega organa te napredne države lotijo celotne pojavnosti sodobnih avtomobilov z malo bolj posodobljenimi tehničnimi sredstvi. Želim si, da bi se lahko na ustrezen način lotevali tudi avtomobilov, ki imajo vgrajenih že kar veliko pripomočkov za začetek avtonomne vožnje, torej za tisto, kar zdaj najbolj draži domišljijo. Vseh teh že zaradi članstva v EU za uporabo najbrž ni treba ponovno preveriti v vsaki od članic te državne zveze.
Kaj pa, če sem prevelik optimist? Kaj pa, če kljub naprednosti voznega parka tu, v tej državi članici, niti zanesljivosti podatkov posameznih avtomobilov ni mogoče učinkovito preveriti?
Ali morebiti sploh ne morejo ravnati drugače, kot so pri omenjenem dogodku? Ali vendarle lahko dobimo še kakšno natančnejšo meritev ali pa ravno v tem tiči vsa skrivnost sedanjih časov: ker nas ne morejo izmeriti, nas tudi ne morejo razkriti!
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem