Zgodbo moram začeti z dvema predstavitvama.
1. Davnega leta 1971 je na straneh te revije izšel članek o vožnji Fiatovega modela 128 Sport Coupé. E, takšnega sem nekoč imel. Z 1, 1 litra v motorju, z nekaj znanja iz laboratorija za motorje na ljubljanski fakulteti za strojništvo v motorni glavi, z nekaj krajšimi vzmetmi spredaj (iz nekega drugega Fiata, ki pa so brez težav 'pasale' v McPhersona), s štirimi blažilniki, ki mi jih je Drago Turnšek za takratnih 200 mark naredil po meri, z magnezijevimi platišči in z gumami 165/70 R 13.
Motor je imel po podatkih 73 'konj', v resnici pa morda kakega več. Vse druge spremembe na to zgodbo ne vplivajo. Pa še druga dejstva: tale 128 SC ni imel nobenega stabilizatorja (sprednja prema je bila drugačna kot pri Fiatu 128 oziroma pri Stoenki); spredaj je imel vzmetni nogi in poševne opore, zadaj pa prečno listnato vzmet. Danes to zasnovo, jasno, uvrščamo v bližnjo zgodovino.
2. Zdaj tudi že davnega leta 1994 je prav tako na straneh te revije izšel zapis o Audijevem S2 Avantu. V marsičem ta avtomobil (še) ni zgodovina! Res takrat še nihče ni razmišljal o izpustu ogljikovega dioksida, pravzaprav je v tistem času šele potekala menjava osvinčenega bencina z neosvinčenim.
A nazaj k S2. Danes bi mu rekli S4, ker je bil športna različica takratnega Audija 80 (ki se je nekaj kasneje prelevil v A4) in je bil eden najbolj športnih Audijev takrat. Na njegov petvaljni vrstni turbomotor smo sicer že pozabili, je pa ta motor razvil 230 'turbo katalizatorskih konj', ki so se prek šeststopenjskega menjalnika prenašali na vsa kolesa.
Podvozje je bilo še za današnji čas odlično – vsa kolesa so bila natančno vodena; zadaj, denimo, so bile obese z dvojnimi trikotnimi prečnimi vodili plus z dodatnimi oporami pa še obe premi sta imeli stabilizator. Gume: 205/55 ZR 16.
In zdaj tisti zloglasni ovinek. Oni mali Fiatek je zmogel skozenj odpeljati s 105 kilometri na uro, Audi pa s – 110 kilometri na uro. Ja. Zadeva mi je padla v oko in postal sem pozoren. Sledili so drugi, še sodobnejši in močnejši avtomobili, tudi gume so menda vse boljše, pa – nič. Več kot 110 ne gre. Pa še to redko.
In na to se spomnim vsakokrat, ko na kateri izmed predstavitev poslušam vznesene tehnike, češ kakšne izboljšave na premah so naredili in koliko je zato zdaj ta avtomobil na Nürburgringu hitrejši od prejšnjega modela.
Ja, mogoče; ampak za še tako ostrega in veščega voznika na cesti to nič ne pomeni. Edino, kar je res (in kar pravzaprav ves čas hočemo, pa na to kar malo pozabljamo), je to, da so zdaj avtomobili pri enakih voznih zmogljivostih udobnejši. Moj 128 je bil trd kot beton, zdaj pa z Méganom R. S. mirno peljete staro mamo na morje, ne da bi jo morali najprej dostaviti kiropraktiku.
Pa vseeno še enkrat: fizike se ne da prelisičiti.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"