Ponudba

24. 5. 2009
Deli
Vinko Kernc

Nekje sem prebral misel, da je številčnost današnje avtomobilske ponudbe ena od posledic iste stvari, ki je zakuhala tole našo recesijo. Najbrž tudi drži.

Takšna številčnost ima nedvomno dobre in slabe strani.

Ker je na trgu toliko avtomobilov, se povprečen zemljan težko znajde med njimi. Z roko v roki s to izjavo: najbrž bi se svet vrtel enako hitro (mi pa prav tako vozili z avtomobili), če bi bilo avtomobilskih modelov in njih različic pol manj; prav tako bi nekateri pogrešali prav tisto različico, ki je ni (tako kot danes), večina pa bi bila bolj ali manj zadovoljna. Roko na srce: s tega zornega kota je modelov res preveč.

Ampak za ljubitelja avtomobilizma, četudi le iz medijev, katalogov in s prospektov, je takšna ponudba balzam za njegovo dušo. V roki držim švicarski avtomobilski katalog, za katerega pravijo, da je biblija avtomobilizma. Kataloški del obsega 506 strani formata A4, kjer je malo sličic, pretežno pa stisnjeno besedilo v obliki tehničnih podatkov. Od italijanskega Abartha do ruskega Zila. Modelov sploh ne štejem, različic pa še manj. Znamk je 137, med njimi tudi recimo Artega, Byd, Elfin, Hafei, IFR Automotive, Lucra, Mastretta, Perodua, Seaz (ja, Seaz! ) in Yes. Slišali? Nič hudega, tako in tako je do njih težko priti. In nakup enega od teh bi bil z večine zornih kotov povsem nesmiseln.

Iz golega firbca razdrem omaro in ven potegnem isti katalog, letnik 1976. S krojaškim metrom ne izmerim razlike v debelini – razlog za podrobnejšo analizo. V njem je 333 kataloških strani, od britanskega AC do ruskega Zila. Preštejem znamke: 166 jih je! Med njimi: Acadian, Apal, Bricklin, Davrian, Fiberlab, Gremlin, Humber, International, Lawil, Matador, Monica, Orsa, Pacer, Rom Carmel, Scaldia, Technical Exponents, Toro, Vanden Plas, YLN. Slišali?

Srbkinja prepotovala Evropo in razkrila: “To je najbolj dolgočasno mesto”

Kako bi sklenila statistika (z malo približka): avtomobilov (znamke, modeli, različice) je bilo takrat sicer manj (manj strani kataloga), je bilo pa po drugi strani več znamk (in oglasov v katalogu). Kje je torej večja pestrost? Če bi danes vprašali, bi skoraj zagotovo ustrelili, da je danes pestrost takšna kot še nikoli. A ni čisto res.

Mercedes-Benz je takrat res komajda nabral štiri modele, s tem da je en model podvojen, ker so še ponujali stari model, ko so že predstavili novega. Danes jih ponuja 17! ! A morda je prav to tisto, kar bolj 'moti': nekoč je kupec bolj izbiral med znamkami, danes bolj med modeli ene znamke. Sicer pa – kdo bi znal enolično in z argumenti zatrditi, kaj je bolje?

Če vse tole odmaknem, pa ostaja drugo dejstvo: nekoč so si bili avtomobili med seboj precej bolj različni, od videza do tehnične arhitekture. Danes se tehnični podatki vsaj do polovice berejo skoraj enako. Zgodba s skupnimi platformami, motorji in menjalniki je iz več znamk in modelov naredila en model z različnimi oblačili. In to večkrat.

Ampak časi so pač takšni in še 'huje' bo. Ne bo le Škoda Audi, tudi Chrysler bo Fiat. Pestrost?

Vinko Kernc

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem