Morda ne boste verjeli, koliko prostora je (še) na cesti, dokler se promet ne ustavi. Pa še takrat v nekaterih primerih. Vse je seveda v glavah. Voznikov. V nekaterih primerih pa tudi policistov.
Ne gre drugače kot s primeri. Kaj bi kdo izgubil v življenju, ko bi se v (neredkem) primeru, ko se na treh pasovih (recimo) na vrhniškem avtocestnem klancu (navzgor) peljejo tri vozila s tremi različnimi hitrostmi, vsako od vozil peljalo po svojem pasu? Hm, najbrž tisto čudežno slovensko lastnost – ponos? Pa se desnega vsi izogibajo, kot bi bil kužen.
Kako to, da voznik, za katerim se nabere kolona, nima slabe vesti? Načelno sicer tudi zakon zapoveduje, da se mora umakniti, ampak kako pogosto ste to doživeli? Ali še bolje: kako pogosto ste doživeli, da takšnega policist začasno izloči iz prometa?
Poseben primer: kako to, da voznik na prehitevalnem pasu avtomobilske ceste, za katerim se nabere kolona, nima slabe vesti? Pa koliko ima prostora, da se umakne . . In medklic: dva prometna pasova na avtomobilski cesti nista zato, da se nekdo na desnem pelje 100, drugi na levem pa 102 kilometra na uro; sta zato, da se na desnem peljejo 100, na levem pa 130 kilometrov na uro. Pa še podprimer: ni redko, da se kdo pelje po levem pasu, ko na desnem ni nikogar; drugi ga dohiti, za njim zavre, prvi pa se šele potem (morda, ni pa nujno) umakne. Tale je verjetno vzgojni element na cesti. Zaviranje in pospeševanje ni le fizikalno izguba energije (in denarja), ampak tudi povsem nepotreben dodatek k onesnaževanju okolja. Ko je prav to v teh časih tako modno.
Avtomobilska cesta je sploh lep poligon za neuravnovešence. Sploh ni redek primer, ko nekdo 'jaha' oba prometna pasova, s tem pa mu uspeva 'mission impossible': z enim avtomobilom zaseda dva pasova in po svoje ureja promet v slogu: »Mimo mene pa že ne boš šel! «
Morda še o stoječem prometu, na primer na mejnih prehodih. Kolone so, še posebej proti vzhodu, pogosto obupno predolge in prepočasne. Kdo je kriv? Predvideti kolone ni težko (prazniki, čas dopustov . . ) in takrat morajo biti aktivne vse možne kolone. Pa niso. Kaj pa onesnaževanje, ki ga povzročajo mirujoči, a delujoči avtomobili (in kje so tu 'zeleni')? Kaj je lepšega, kot da deluje le del možnih kolon, polovica policajev in carinikov pa klepeta v svojih klimatiziranih hiškah.
Rahlo povečan promet, mestna križišča. Tudi zakon ukazuje, da križišča ne smeš zapolniti, ko se promet ustavi. Pa? V Ljubljani je kar nekaj točk, kjer se tudi ob menjavi luči na semaforju druga smer kljub zeleni luči ne more premakniti, ker so iz prve smeri nonšalantno napolnili križišče. Policaji? Nekje, kjer promet lepo teče, stojijo z lasersko pištolo ali pa v svojih postajah delajo bogvekaj.
Mimo naslednje tudi ne morem: speljevanje pri zeleni. Ni treba posnemati starta F1, je pa izjemno lepo do vseh, ki čakajo za vami, da nekako v normalnem ritmu odpeljete. Tudi do polovico manj jih odpelje zaradi mečkačev spredaj, ki se vlečejo kot smrkelj. Pravilo, ne izjema!
O tem bi lahko napisali knjigo ali posneli celovečerni film. Grozljivko . .
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem