Visoke kazni bodo rešile vse. Splača se, pa četudi rešimo le eno življenje.
Takšnih in podobnih puhlic so ministrica Kresalova in Vlačič ter njuni prometnovarnostni podrepniki ob sprejemu zadnjih povišanj kazni natresli ničkoliko. Pa se je seveda (kot sem napovedal tudi sam) izkazalo, da višanje kazni dolgoročno nima učinka. Lahko bi se sicer obesil na trenutno statistiko žrtev v prometu, ki glede na enako lansko obdobje kaže grozljivih 50 odstotkov prirastka, pa se ne bom.
Slika v resnici ni tako slaba, treba je namreč gledati ne število žrtev, temveč število nesreč s smrtnim izidom, pa tudi to, kakšne so bile klimatske razmere, upoštevati, da je vsaka sprememba zakonodaje prvi hip vedno pretirano učinkovita, kasneje pa ne več, pa tudi sreča in smola odigrata svoje.
Je pa vsekakor res, da je prometna varnost slabša kot lani in nič kaj dosti boljša kot v prejšnjih letih. A zakaj? Zato, ker so se odgovorni v tej državi osredotočili le na višino kazni, pozabili pa na njihovo 'zgradbo'. Ni višanja kazni za ponavljajoče se prekrške, razmerje kazni med manj in zelo nevarnimi prekrški je prenizko ... Seveda drugače tudi ne more biti, ker v Sloveniji še vedno nimamo niti najosnovnejše statistike vzrokov prometnih nesreč in spremljajočih dejavnikov.
Tisto, kar policija in različne agencije prodajajo za statistiko, je le lažnivo metanje peska v oči – in nič ni videti, da bi gospod Zajc, novi šef prometnovarnostne agencije, glede tega v vsem tem času, ki ga je imel doslej na voljo, tudi kaj naredil. In pa seveda še en zelo pomemben razlog: na cestah je premalo policistov, tisti, ki so, pa navadno le nadzirajo hitrost na najbolj nepomembnih in neučinkovitih mestih.
Bolj namreč zaleže 30 evrov kazni z enoodstotno možnostjo, da bodo policisti prekršek opazili in kaznovali, kot 300 evrov skoraj brez možnosti, da bi bili kaznovani. Kajti, tega se je treba zavedati, možnost, da vas policisti danes dobijo pri prometnem prekršku, je tako neznatna, da že zaradi tega marsikdo na predpise preprosto pozabi.