Pa poglejmo, kako smo krmilili skozi leto 2008 in kako bomo v novem letu; s kakšno napravo.
Marsikdo, tudi tisti, ki si iz različnih razlogov tega ne bi smeli privoščiti, ne vedo, kaj pomeni volan. V gostilniškem žargonu je to volanski obroč, kar povsem zadostuje za laike, če pa se gre kdo poznavalca in sega globlje v sistem, bi moral zadevo ločiti.
Volan je podsistem v avtomobilu, ki omogoča krmiljenje.
Podsistem ima, jasno, več sestavnih delov: v poenostavljeni obliki ima premne končnike, sklop za spreminjanje krožnega v premočrtno gibanje, sklop za ojačenje (potrebne) sile, volanski drog in ja, tudi volanski obroč.
Z začetki avtomobilizma, ko se je pojavila potreba po specifičnem krmiljenju, so bile rešitve takšne in drugačne, na vsakem 'samohodu' svoje. Z leti se je najprej izluščil volan s kroglicami, danes pa obstaja skoraj izključno z zobato letvijo.
Potem se je pojavila želja po ojačitvi sile, potrebne za krmiljenje, da je bila lahko vožnja lahkotnejša. Z leti se je najprej izluščil hidravlični podporni sistem, zdaj pa hitro prihaja električni volanski servo, kot mu pravimo.
Hidravlični sistem ima eno dobro in eno slabo lastnost. Slaba je ta, da dopušča le vpliv na delež dodatne pomoči ('variabilnost' serva) in nič več, dobra pa, da daje odličen (ponavljam: odličen) povratni občutek pri krmiljenju.
Električni sistem ima več dobrih in eno slabo lastnost. Med dobrimi je treba omeniti vsaj dve: da je energijsko manj požrešen, saj dodaja silo le takrat, ko je potrebno (hidravlični sistem ves čas deluje in jemlje motorju energijo), in da je mogoče z nadzorom neznansko manipulirati. Ker je pomoč električna, torej z elektromotorji, lahko te uporabimo tudi takrat, ko voznik volanskega obroča ne premika, ko sicer pomoč ni potrebna.
Kdaj to pride prav? Najprej pri različnih pomožnih (varnostnih) sistemih, recimo pri sistemu za ohranjanje vožnje na prometnem pasu. Kamerice (ali kaj podobnega) gledajo na cesto, najdejo (bele) črte na njej, in ko voznik kinkne, elektronika ukaže volanu tolikšen zasuk, da se avtomobil vrne na prometni pas. Poleg tega pa pride prav tudi pri glavnih varnostnih sistemih, recimo pri raznih izpeljankah sistema ESP. Ko gre že vse narobe (ali pa že malo prej, odvisno od izvedbe), elektronika vozniku lahko sugerira pravilno smer sukanja obroča. Ni slabo.
Ima pa takšen električni servo še vedno eno slabo lastnost: povratni občutek (kaj se dogaja pod krmiljenimi kolesi) je slab. Ponavljam: slab. Res je z vsako generacijo (in kakor pri kateri znamki) vse boljši, še vedno pa ga hidravlika potolče.
Eni to čutijo, drugi ne, enim je vseeno, druge pa jezi.
Vinko Kernc