Uživati na motociklu, se na njem počutiti sproščeno in varno, to je težko opisljiv občutek. Najboljši del tega pa je, da se to odrazi tudi pri hitrosti, zato se vse skupaj sliši kar nekoliko kičasto in nepredstavljivo, a vendarle je. V obliki vzmetenja WP Xact Pro.
Danes motocikli tovarne zapustijo že tako izpopolnjeni, da jih je kasneje z dodatno – neserijsko – opremo težko še izboljšati. Toda v nizozemskem podjetju WP poznajo formulo, kako to storiti in s tem vožnjo pripeljati na povsem novo raven. Za začetek se lahko dotaknem zgodovinskega ozadja tega proizvajalca vzmetenja, ki trenutno serijsko opremlja znamke KTM, Husqvarna in Gas Gas. Začetki segajo v leto 1977, ko so začeli razvijati vzmetenje in prvi predstavili upside-down oziroma narobe obrnjene vilice. Vse skeptike je leta 1984 utišal Heinz Kinigadner, ki je s takšnim vzmetenjem dosegel prvi naslov svetovnega prvaka za WP.
Od takrat se je spremenilo še marsikaj. Tehnika je sunkovito napredovala, izboljšave so si sledile iz leta v leto – prav vse to je bilo mogoče občutiti na testiranju, ki sem ga v Šentvidu pri Stični na vroč poletni dan opravil z zastopnikom za WP za Slovenijo, podjetjem MotoXgeneration. Še pred vožnjo je bilo treba vzmetenje pravilno nastaviti in ga s tem prilagoditi moji teži. V grobem bi lahko rekel, da je vzmetenje pravilno nastavljeno, kadar se motocikel, ko sedeš nanj, posede za deset centimetrov, merjeno od centra zadnjega kolesa navpično do blatnika. Seveda se da nato poglobiti še v podrobnosti, a tokrat se s tako natančnimi nastavitvami nismo ubadali, saj je bilo vzmetenje že v osnovi nastavljeno za nekoliko bolj športno vožnjo, kar mi je ugajalo.
Po končanih nastavitvah sem z velikim nasmeškom zajahal 450-kubičnega KTM-a, opremljenega z vzmetenjem Xact Pro 7548 spredaj in Xact Pro 8950 zadaj, ter se odpravil na zbito, trdo in uničeno stezo, ki je bila kot nalašč za testiranje vzmetenja. O občutkih in primerjavi med tem in standardnim vzmetenjem je težko govoriti, saj sem že v uvodnih nekaj krogih opazil, da gre za dva povsem različna svetova. Vzmetenje Xact Pro s tehnologijo Cone Valve je izredno lepo delovalo prav na vseh odsekih proge, tako pri pospeševanju kot tudi pri zaviranju.
Največjo razliko sem opazil prav pri pospeševanju, zato najprej nekaj o tem. Naloga vzmetenja je v teoriji dokaj enostavna, in sicer pnevmatikam omogočiti kar se da veliko stika s podlago in vozniku s tem omogočiti hitro, agresivno pospeševanje. V praksi je to veliko teže, a so pri WP-ju to nalogo opravili z odliko, saj je zadnji blažilnik predvsem v zaprtih ovinkih, v katerih sem se skoraj povsem ustavljal in nato hitro pospeševal, zagotavljal ogromno oprijema. Razlika med standardnim vzmetenjem je bila tako očitna, da sem pri enem od skokov na stezi zaradi izjemno suhih razmer le stežka skočil v iztek, medtem ko mi je z Xact Projem to uspevalo v prav vsakem krogu. Hitro mi je postalo jasno, da to vzmetenje ne omogoča le veliko boljšega, tudi varnejšega občutka, temveč se vse skupaj močno pozna tudi pri časih odpeljanih krogov.
Velika, če ne kar največja preizkušnja za vzmetenje pa je seveda zaviranje, saj se z njim na progi naredijo največje luknje. A tudi ta test so WP-jeve vrhunske komponente prestale z odliko. Tu bi pohvalil predvsem vračanje vilic in zadnjega blažilnika, ki mu v motokrosističnem žargonu rečemo kar rebound. Treba se je zavedati, da pri zaviranju motocikel že tako ali tako malo počepne, s čimer se zmanjša tudi gib vzmetenja, a mi to tudi po ravninah, kjer so si luknje sledila druga za drugo, ni povzročalo težav, saj so se vilice hitro vračale v svoj prvotni položaj in s tem vsako od lukenj lepo ublažile.
Seveda razlik med standardnim vzmetenjem in vzmetenjem Xact Pro nisem opazil zgolj pri pospeševanju in zaviranju, temveč na vsakem metru steze. Boljša je vodljivost, vožnja postane mehkejša in manj utrujajoča, vse to pa vozniku omogoča večjo osredotočenost na druge stvari, kot so linije, točke zaviranja, pravilen položaj na motociklu in še bi lahko našteval. Sklepam, da je bil ravno to razlog, da nisem trpel za t. i. arm pumpom oziroma zategnjenimi rokami, ki so za motokrosiste največja nočna mora. Vse moje občutke je nato potrdila še štoparica, saj je pokazala, da sem bil z vzmetenjem Xact Pro na približno dve minuti dolgi stezi v povprečju za sekundo in pol hitrejši na krog kot s standardnim vzmetenjem.
Ob vseh plusih se seveda pojavijo tudi minusi oziroma, bolje rečeno, minus, ki je seveda cena. Za tak komplet vzmetenja je treba seči kar globoko v žep, saj stanejo vilice 3149 in zadnji blažilnik 2049 evrov. Vzmetenje Xact Pro priporočam tistim dirkačem, ki se z motokrosom ukvarjajo profesionalno in se poskušajo prebiti na mednarodno sceno, saj jim bo gotovo pomagalo dosegati boljše rezultate.