Po pričakovanjih namreč dobiva naslednika, ki bo predvsem še bolj zmogljiv.
Serija Duke v ponudbi KTM-ovih motociklov že vse od prihoda na trg uživa velik ugled, ki pa se je lani še povečal. Uveljavljenemu 790 Duke se je namreč pridružil še nekoliko večji brat 890 Duke, ki nato po zaslugi izvedenke R aprila lani postal še nekoliko bolj zmogljiv, še bolj 'jezen' in privlačen za tiste najbolj dinamične voznike. Svoj karakter pa sedaj prenaša še na klasičnega Duka 890 modelnega leta 2021.
Pri KTM-u so namreč vzeli že znani štirivaljni motor LC8c in ga namestili v novinca, kjer je pred tem domoval manjši agregat s prostornino 789 kubičnih centimetrov. Delovne prostornine bo tako za natanko en deciliter več, s tem pa bo večja tudi motorna moč, ki bo vozniku na voljo. Ta bo namreč znašala 115 'konjev' (84 kilovatov), hkrati pa se bo krivulja navora dvignila do 92 njutonmetrov. To pomeni, da bo 890 od izvedbe 790 močnejši za 10 'konjev', hkrati pa bo imel dodatnih pet njutonmetrov navora več - ali toliko kot 890 Duke R letnik 2020.
Novi Duke naj bi omogočal različne načine vožnje, od umirjenega križarjenja po pozabljenih podeželjskih cestah do priganjanja na dirkališču, kar naj bi mu omogočala zmerna motorna moč, relativno nizka masa in pa obilica elektronike, saj bo voznik lahko izbiral tudi med tremi voznimi programi, Rain, Street in Sport Mode, najbolj izkušenim voznikom pa bo za doplačilo na voljo tudi Track Mode. V tem primeru bo mogoče vozni program nastaviti povsem po lastnih željah in med drugim izbirati med tremi stopnjami odzivnosti dušilke plina, nadzirati delovanje sistema za preprečevanje dviga sprednjega kolesa in še bi lahko naštevali.
Za trdnost motorja, pa tudi atraktiven videz bo skrbelo ogrodje iz krom-molbidnove litine, ki bo skrit pod novimi plastičnimi zaščitami okvirja nove pa bodo tudi LED luči in žarometi, TFT zaslon armaturne plošče in pa možnost izbire novega Akrapovičevega izpušnega sistema.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del