Novinarska predstavitev novega Yamahinega skuterja NEO's je potekala v nizozemski prestolnici Amsterdam. To severno evropsko mesto je s svojimi ozkimi ulicami in mostovi čez množico prepredenih kanalov pravšnje okolje zanj. Bili smo zraven.
Celotna predstavitev tega skuterčka je minila v znamenju elektrike. Že ko smo se z letalom iz oblakov spuščali na pristajalno stezo, nas je pozdravila množica vetrnjač, s katerimi Nizozemci s pomočjo vetra pridobivajo elektriko. To so v bistvu naslednice znamenitih mlinov, njihov osnovni namen pa ni bilo mletje žita, temveč črpanje vode in odvodnjavanje. Po pristanku na letališču smo se do hotela vozili v – električno gnanem kombiju.
»Zeleni prehod,« pravijo temu. No, naftna draginja in negotova prihodnost dobave nafte ter njenih derivatov so v zadnjem času še pospešila razmišljanja o alternativnih oblikah pogona. Novi Neo's je četrti iz te družine in prvi, ki za pogon uporablja elektriko. Je v bistvu skuter(ček), ki je mišljen kot dvokolesnik, za katerega pa potrebujete vozniško dovoljenje kategorije B. Zaradi naftne krize so ga pri Yamahi predstavili prej, kot so načrtovali.
Elektrika namesto 50 kubičnih centimetrov
Pri Yamahi spogledovanje z elektriko ni novost. Že pred več kot tridesetimi leti so na tokijskem salonu predstavili model Frog; v Aziji se vozi kar nekaj njihovih tako gnanih skuterjev, Neo's pa je prvi električni skuter, s katerim vstopajo na evropski trg. Na stari celini bo skušal naslediti (oziroma dopolniti) ponudbo bencinsko gnanih skuterskih 50-kubičnih Yamahinih modelov, ki so kraljevali v mestnih središčih predvsem južnega dela Evrope.
Nizozemska prestolnica Amsterdam pa je bila prizorišče, kjer smo nov električni Neo's sploh prvič preizkusili v vožnji po ozkem mestnem središču, preko mostov, v ozkih uličicah, se izogibali kolesom in pešcem ter prehitevali avtomobile, ki so obtičali v mestni gneči. Da, prevažali smo se tudi s posebnimi trajekti, namenjenimi le pešcem, kolesarjem in ostalim uporabnikom dvokoles.
Z dosegom 37 kilometrov se z Neo'som seveda nismo odpravili kam dlje, za odhod v službo in nazaj je to pravzaprav dovolj. Ob okretnosti in ob vse višjih cenah bencina je strošek polnjenja tja do enega evra. Litij-ionska baterija, ki je v standardni opremi, ima zmogljivost ene kilovatne ure in jo lahko enostavno odklopite ter vzamete izpod sedeža.
Ta baterijski paket se od 20 do 80 odstotkov zmogljivosti polni na domači šuko vtičnici približno štiri ure, osem ur pa baterija potrebuje, da se napolni od 0 do 100 odstotkov, kar pomeni, da se lahko izognete dragim javnim polnilnim postajam. Druga baterija je v sklopu dodatne opreme, doseg se v kombinaciji dveh baterij poveča na slabih sedemdeset kilometrov, pod sedežem pa je še vedno dovolj prostora za odprto (jet) čelado.
Preklop z izpraznjene prve baterije na drugo nadzorna elektronika izvede samodejno, pri čemer se prva baterija nikoli ne izprazni do konca.
Električni agregat zadnje generacije Yamaha Integrated Power Unit (YIPU) je skrit v zadnjem kolesu, deluje tiho, brez zoprnega cviljenja. V standardnem načinu ponuja dovolj navora in tudi precej močno pospešuje vse do hitrosti 45 kilometrov na uro, v ekonomskem programu so številke nekoliko nižje. Pojemki so namenoma omiljeni in niso izraziti, kot bi pričakovali pri električnem agregatu.
Položaj za krmilom je dovolj udoben tudi za višjerasle, med nogami je dovolj prostora za kakšno dodatno nakupovalno torbo, upravljanje je lahko in enostavno. Vozniku v pomoč je armaturna plošča z LCD-jem, ki je povezljiva prek Bluetootha in Yamahine aplikacije MyRide na telefonu ter poleg klasičnih informacij ponuja še podatke o dosegu in porabi baterij. Zanimiv skuter, ki odpira razmišljanja o tem, ali bomo v mestnih središčih večjih mest v naslednjih letih videvali le še električno gnane dvokolesnike.
Cena: 3.399 evrov
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del