Vsako leto se ob predstavitvi novih motokros modelov poraja vprašanje, ali se jih bo dalo za prihodnost sploh še kako nadgraditi. Odgovor na to retorično vprašanje smo dobili na Slovaškem, kjer smo testirali povsem novo linijo Husqvarn 2019.
Novosti za prihodnje leto so doživeli prav vsi modeli, a smo na peščeni stezi blizu Bratislave lahko preizkusili le linijo štiritaktnih motociklov. Nobena skrivnost ni, da pri Husqvarni razvoj stremi h kar se da dobri vodljivosti in dobremu občutju voznika, zato ne preseneča, da je kar nekaj sprememb doživel okvir, ki je pri vseh modelih še nekoliko lažji od letošnjega, vse skupaj pa je podkrepljeno še z večjo možnostjo nastavitev blažilnikov znamke WP.
Poleg mase in oblike okvirja pa je nova tudi njegova barva, saj je belo zamenjala modra. Vse nove Husqvarne se lahko pohvalijo še s prenovljenim motorjem in menjalnikom ter spremenjeno obliko izpušnega sistema, a je vseeno največ sprememb doživel 450-kubičnik, pri katerem je glava motorja povsem nova.
Te spremembe pa sem na stezi občutil predvsem pri pospeševanjih, kjer vsi motocikli, predvsem pa prej omenjeni, ponudijo ogromno moči, ki je v določenih trenutkih kar težko obvladljiva. Pri vseh štiritaktnikih je litijeva baterija za vžig motorja močnejša, prav tako pa bodo vozniki tovrstnih modelov na krmilu lahko izbirali med dvema različnima mapama delovanja motorja, sistemom proti zdrsavanju in sistemom za start, a se nastavitve nekoliko razlikujejo od lanskih.
Omeniti pa je treba še videz, ki se je od lanskega kar korenito spremenil in med navdušenci nad motokrosom sprožil veliko debat. Tu bi poudaril spremenjeno obliko bočne plastike, zaradi katere se motokrosisti v globokih kanalih ob večjih nagibih ne bomo več srečevali s tem, da bi se nam škorenj zataknil ob njo.
Poleg tega bi izpostavil tudi širino motociklov, ki so od lani občutno ožji. To vozniku omogoča, da ga z nogami lažje stisne in ga posledično bolj obvlada, kar se opazi predvsem v zavojih. Pohvalil bi tudi razmerje med močjo in vodljivostjo, kjer brez dvoma kraljuje FC 350. Najlažje bi ga opisal kot motocikel z ogromno moči, ki se, kar se tega tiče, že zelo približa najmočnejši izmed Husqvarn, a vseeno ohranja vodljivost in lahkotnost FC 250, po kateri ta model res slovi. Piko na i pa lahkotnosti doda še vzmetenje, ki se je obneslo odlično tako na skokih kot tudi na grbinah pri zaviranjih in pospeševanjih. Omembe vredne so tudi Brembove zavore, ki omogočajo zelo prefinjeno zaviranje, kar je za dobre občutke dirkača in posledično hitrejše čase krogov na dirkah izjemno pomembno. Da gre za odlične motocikle, dokazuje tudi podatek, da sta tako Zach Osborne kot Jason Anderson v svetovnem prvenstvu superkrosa prav s tovrstnima modeloma v letošnji sezoni osvojila naslov prvaka.