Po treh uspešnih letih je Yamaha, ki s svojo linijo motociklov iz družine MT žanje zavidljive prodajne uspehe, temeljito osvežila prej najmočnejši, zdaj pa glede na zmogljivosti drugi najostrejši model iz te družine. Torej MT-09 s trivaljnim motorjem.
Skupaj nekaj več kot 110.000 prodanih motociklov iz te družine je zagotovo zanesljiv kazalnik, da morajo modeli MT očitno biti privlačni tako na oko kot tudi glede na občutke. Zanje smo vedno radi zapisali, da imajo nekaj tistega, kar radi označimo kot neotipljivo, neizmerljivo.
Pa je taka tudi temeljito prenovljena Yamaha MT-09? Je ohranila tisti šarm trivaljnega motorja? Se pelje kaj drugače? Kar nekaj vprašanj se torej poraja, predvsem v mislih tistih, ki o takšnem motociklu resno razmišljajo. Da bi to ugotovili, so me na začetku decembra poslali na Majorko.
Yamahina propagandna strategija 'Dark Side of Japan' to Yamaho prikazuje kot oster, brezkompromisen motocikel, takšen, ki bi ga izbral upornik ali, kot je danes moderno – 'streetfighter'. Zato je morda sredozemski otok, ki je sicer z geografskega vidika zelo raznovrsten, zelo primeren za predstavitev in test motocikla, a je po drugi strani tudi do motorista zelo prijazen. Ceste so večinoma zelo solidne, temperature pa tudi na začetku decembra v primerjavi z našimi zelo prijetne. Za poudarjanje v propagandi opevanega surovega značaja bi bila bolj primerna kakšna steza, a v resnici je MT-09 vsaj toliko krotek, da bolj kot med rdeče-belo obarvane bankine spada na prijetno zavite ceste in serpentine.
Že prva generacija Yamahe MT-09 se je na prvi pogled zdela zmagovalna. Motocikel si je upravičeno prislužil visok položaj na lestvici vloženo/dobljeno, z razširitvijo modelne palete (MT-09 Tracer, XSR ...) pa je osnovna slečena različica potrebovala nekaj novega zagona. Po dobrih 250 kilometrih testne vožnje v zelo različnih razmerah in vožnji v skupini je iz motocikla težko izvleči vse vrline in slabosti, vseeno pa lahko zapišem, da bo tudi nova MT-09 še naprej privabljala kupce. In da je vredna vsakega centa.
Kaj je novega in kaj je ostalo staro?
Če se sprva nekoliko potopimo v najbolj očitno spremembo, videz, brez dvoma opazimo povsem drugačen slogovni oblikovalski pristop. MT-09 zdaj spominja na najmočnejši model, brutalni MT-10, predvsem njen sprednji del. Nižje je nameščena sprednja luč, ta je zdaj v celoti LED, spremenjen je zadnji del motocikla, smerokazi pa niso nič več integrirani v celoto skupaj z žarometom, ampak so lepo klasično pripeti na bočno krilce. To krilce je prav tako nekaj novega pri tem modelu. V preteklosti smo bili pri Japoncih vajeni, da je prav vsak element opravljal tudi določeno funkcijo, naj je bila ta kakšen nosilec ali pa zgolj usmernik zraka. Tokrat je drugače. Yamahini konstruktorji, ki so sodelovali pri razvoju in so bili na predstavitvi, pravijo, da ima to krilce zgolj estetsko funkcijo.
Čeprav je zadek krajši, je sedež za približno tri centimetre daljši. Več prostora in udobja za sopotnico torej, vendar vseeno Yamaha MT-09 na tem področju ne bo razvajala.
Nič novega oziroma skoraj nič novega ne bomo našli pri motorju. Treba je priznati, da je prav motor kronski dragulj tega motocikla. Trivaljnik s tehničnega vidika dosega vse sodobne norme, suhoparno navajanje številk pa ga kljub vsemu ne postavlja na prvo mesto v njegovem razredu. Se pa precej bolj epsko ta motor izkaže v realnem svetu. Torej takrat, ko služi lastniku. V njem je zelo veliko energije in karakterja, a to gotovo že veste, saj je bil prav takšen tudi v predhodnem modelu. Hvala bogu, da je v glavnem nespremenjen, a je bila kljub temu narejena modifikacija na glavi motorja (Euro 4), čeprav Yamaha tega v svojih uradnih predstavitvah ne navaja, nov pa je seveda tudi izpušni sistem.
Več sprememb oziroma celo eno od največjih novosti prinaša menjalnik. Ta je po novem opremljen s 'quickshifterjem', ki omogoča prestavljanje brez sklopke. A žal samo enosmerno, navzgor. Resnici na ljubo imajo nekateri drugi proizvajalci to tehnologijo nekoliko boljšo, a glede na ceno tega motocikla si sistem, ki je vgrajen v ta motocikel, zasluži zelo lepo oceno. Zavedati se je treba, da ima Yamaha zmogljivejši sistem, a bi ta precej povečal ceno motocikla. Če smo že pri menjalniku, prestavna razmerja ostajajo nespremenjena, zato, kar se tiče zmogljivosti in ekonomičnosti, velikih sprememb nova generacija ne prinaša. Voznikovi najboljši prijateljici tako še vedno ostajata druga in tretja prestava, še posebej to velja za slednjo, saj v kombinaciji z motornim navorom omogoča odlična pospeševanja vse od 40 kilometrov na uro. Ko svoje pove omejevalnik vrtljajev, ste v tretji prestavi daleč nad hitrostnimi omejitvami oziroma blizu tistega, kar še velja za razumno. Zadovoljen sem bil tudi z dovolj dolgo šesto prestavo, ki omogoča ekonomično in hitro avtocestno potovanje.
Elektronika za varnost in športnost
To, da je sistem ABS vgrajen serijsko, je danes seveda samoumevno, a MT-09 ima serijsko vgrajen tudi tristopenjski sistem nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa. Veseli dejstvo, da je tega mogoče tudi povsem izklopiti, še bolj pa to, da je v vmesni stopnji ta sistem kalibriran tako, da omogoča rahla oddrsavanja in kljub temu skrbi, da sta motocikel in voznik na varni strani.
Za poudarjanje tudi športnega značaja tega motorja so na voljo tri stopnje delovanja in odzivnosti motorja. Medtem ko že standardna nastavitev ponuja izredno dobro povezavo med voznikovim desnim zapestjem in motorjem, je stopnja '1', torej tista najbolj športna, v bistvu že zelo eksplozivna. Že zaradi manjše neravnine na cesti se vam lahko zgodi, da bo dotok zraka v valje zaprlo in vrtenje motorja upočasnilo, ter seveda obratno. V praksi oziroma na cesti precej neuporabna zadeva, a ker so med nami tudi taki, ki to želijo, je Yamaha to pač ponudila. Sam sem glede na razmere, ki smo jih imeli, izbral najbolj milo nastavitev. Odzivnost je res nekoliko počasnejša, vendar je v tem režimu motor pravi biser. Mehko, a odločno pospeševanje, nežen prehod iz vleke k zaviranju. In tudi štiri 'konjske' moči manj, a jih verjetno nihče ne bo pogrešal.
Novo vzmetenje, star okvir
Če so prvi generaciji očitali preslabotno vzmetenje, bo pri drugi verjetno precej manj nezadovoljstva. MT-09 ima zdaj povsem novo vzmetenje, ki sicer z vidika žlahtnosti ni pretirano boljše, je pa po novem nastavljivo. Tudi spredaj, zato bodo tisti, ki pred ovinkom radi zavirajo na polno, z nekaj kliki na nastavitvenih vijakih težave s posedanjem prednjega dela enostavno odpravili.
Geometrija in okvir sta ostala nespremenjena. Pri Yamahi so menili, da tukaj evolucija ni bila potrebna. Sam se z njimi strinjam, saj sta vodljivost in natančnost motocikla več kot zadovoljivi. Če že, potem bi si zaradi višine (187 cm) želel nekoliko večji okvir, ki bi ponujal nekoliko več prostora. Ergonomija je v osnovi dobra, a po približno dveh urah smo tisti višji novinarji že nekoliko tarnali nad utesnjenostjo, zlasti v predelu nog. A tudi za nas je imela Yamaha pripravljen odgovor, saj smo lahko preizkusili motocikle, ki so bili v različnih kombinacijah opremljeni z nekaterimi izmed 50 serijskih dodatkov, ki spreminjajo položaj voznika, višino sedeža, izboljšajo vetrno zaščito in podobno. In če ta Yamaha svojega značaja ne more skriti ali spremeniti, lahko s pravilno izbiro dodatne opreme postane tudi precej udoben motocikel.
Nova sklopka in LCD-zaslon
Nov je tudi LCD-zaslon, ki zdaj ponuja praktično vse informacije, ki jih voznik potrebuje. Zaradi velikosti sicer ne spada med tiste najpreglednejše, je pa zaradi nove in nižje prednje luči postavljen nekaj centimetrov bolj naprej, kar močno zmanjša kot voznikovega pogleda. Tako je umikanja pogleda s ceste in potem poznejše fokusiranje na pravo oddaljenost precej manj, kar seveda pomeni več varnosti in po dolgih vožnjah tudi manj utrujenosti.
Da motocikel po prenovi zahteva manj pozornosti in manj vozniške spretnosti, skrbi tudi povsem nova drseča sklopka. Trivaljnik je namreč pri prehitrem prestavljanju nazaj znal zaustaviti zadnje kolo, zdaj pa se to vsaj v teoriji in kombinaciji zdrave povezave med zavorno ročico in glavo voznika ne bi smelo zgoditi.
In?
Kljub drastično spremenjeni zunanji podobi so bila mnenja glede videza tega motocikla med novinarji zelo različna. V bistvu smo se pri večerji zedinili le glede tega, da je zares lepih slečenih motociklov le nekaj. Yamaha bo na tem področju še naprej delila mnenja. A z vsemi zgoraj naštetimi modifikacijami ta motor še naprej ostaja odličen naked, z dobro 'šasijo', odličnim motorjem, dobrim zavornim paketom ter sposobnostjo, da zadovolji potrebe in želje velike večine motoristov. Šteje tudi to, da se je v bistvu težko zadržati, da desno zapestje ni obrnjeno nazaj. Saj tudi to je ena od svetlih plati motorjev, mar ne? Možnost personalizacije z bogatim naborom originalne dodatne opreme jo lahko z enim kolesom pahne tudi v kakšen drug razred motociklov, a predvsem po zaslugi razumne cene ne dvomimo, da bo ta motocikel še naprej pomagal zapolniti tudi marsikatero slovensko garažo.
besedilo: Matjaž Tomažič · Foto: Yamaha
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem