Zarenči kot dirkalnik za MotoGP in pospeši, da dimenzija časa postane nerazumljiva. Yamaha MT-10 je zver, ki je iz Japonske pripeljala kaos in vznemirjenje.
Pri Yamahi so na zadnjega člana družine MT izjemno ponosni. Kako tudi ne, v vsega dveh letih so zgradili celo družino motociklov, ki se na stari celini in tudi pri nas odlično prodajajo (MT-09, MT-07, MT-125, MT-03). Vnesli so čustva, drznost in zbudili temno stran Japonske. Že ob prvem srečanju z MT-09 sem zapisal, da lahko Yamahinim inženirjem čestitam, in tokrat bom storil enako. Motocikel, ki so ga naredili, namreč podira ustaljene prakse in navdušuje. Priznali so sami: lahko tudi ne navduši, ampak potem pač niste kupec tega motorja. V svoji prodajni paleti pa jim danes res ne manjka zanimivih motociklov za vsak okus. Toda ob MT-10 nihče ne ostane ravnodušen.
Najprej sem nekoliko podvomil o drznosti dizajna, ki spominja na robote iz serije o transformerjih, ampak ko sem na jugu Španije odpeljal prve kilometre, mi je postalo jasno, da motociklu s tako močnim karakterjem enostavno moraš dati podobo, ki mu pripada.
Yamaha pravi, da to ni slečen superbike, ni R1 brez oklepa in s tem se moram strinjati. Yamaha R1 in R1M sta motocikla, ki so ju naredili za izjemno velike hitrosti na dirkališču. Gre za radikalno specialko, za vožnjo pri 300 kilometrih na uro in temu je podrejeno vse, od položaja sedenja na motociklu do moči motorja, rigidnega okvirja in šestosnega sistema, ki nadzoruje skoraj vse parametre vožnje in jih skozi superzmogljivi računalnik obdeluje ter ukazuje motorni elektroniki ter delovanju nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa, zavornega sistema in aktivnega vzmetenja. Tega MT-10 ne potrebuje, saj so jo naredili za vožnjo v prometu, na običajnih cestah, kjer hitrosti redko presežejo 200 kilometrov na uro. Za bolj vsakodnevno rabo torej. A naj vas to ne zavede, menim, da bi z MT-10 zelo užival in nizal hitre čase tudi na dirkališču, ampak njen teren so ovinki, gorske ceste, lahko tudi mesto, kjer bo kradla poglede zaradi svoje dominantne pojave.
Ovinkaste gorske ceste v zaledju Almerie so bile odličen poligon za preizkus tega, kar zmore. Občasen dež je vse skupaj še dodatno popestril, saj sem lahko preveril, ali se tudi v mokrem pelje tako nevtralno kot v suhem. Skupni imenovalci tega motocikla so v vožnji trije: brutalni pospeški, odlične zavore in neverjetno nevtralen občutek za širokim krmilom. Med vožnjo deluje zelo intuitivno, z lahkoto sem se zlil z motociklom in zelo dobro čutil, kaj se dogaja pod kolesi. Trije programi delovanja nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa in trije programi delovanja motorja so se izkazali za nezapletene, saj sem lahko med vožnjo s preprostimi in hitrimi meniji našel pravo nastavitev za spremenjlive pogoje. Ob prijetni zvočni kulisi MotoGP-ja, a seveda znotraj dovoljenih decibelov in norme Euro 4, je 160 'konjev' veliko. Dovolj za turistično potovanje ali pa adrenalinsko vijuganje po ovinkih. A še bolj kot moč prepriča 111 njutonmetrov navora, ki omogoča zvezno pospeševanje v vsaki prestavi. Privoščili so nam celo ta luksuz in serijsko namestili tempomat, ki je odličen za vožnjo po avtocesti in deluje v četrti, peti in šesti prestavi med 50 in 180 kilometri na uro. Čeprav ima odličen, kratko domerjen menjalnik šest prestav, je tista čarobna tretja prestava. V tej MT-10 potegne z neverjetno odločnostjo že od 50 kilometrov na uro do krepko prek dovoljenih omejitev. V seriji ovinkov PA omogoča adrenalinsko pospeševanje in ponuja izjemno prožnost, ki jo omogoča odličen navor. Vse to podprto z zvokom ali bolje rečeno rohnenjem zverinskega vrstnega štirivaljnika zasnove CP4 (zamaknjen kot vžiga). Tako brutalnih pospeškov še nisem doživel na slečenem motocilu. Pri tem ostaja Yamaha MT-10 suverena in mirna, zahvaljujoč vzmetenju in okvirju, ki so ga vzeli pri R1. Čeprav imam izjemno kratko medosno razdaljo, ohranja mirnost tudi pri največjih hitrostih. In tu se moram dotakniti še ene izjemne lastnosti. Maska z LED-lučmi iz R1 je narejena tako, da se lahko v pokončnem položaju voznik pelje tudi, ko kazalec pokaže več 200 kilometrov na uro! Tudi pri potovalnih hitrostih na avtocesti se z lahkoto držiš za krmilo, če pa se nagneš naprej, skoraj ni čutiti zračnega upora. Aerodinamiki pri Yamahi so naredili izjemno delo in masko, ki je pritrjena na okvir, dodelali do te mere, da je vetrna zaščita odlična! Vsem, ki pogrešajo starega Fazerja ali ki se nameravajo voziti dlje in želijo še več udobja, pa so namenili ličen vetrobran, ki ga lahko izberete iz bogatega izbora dodatne opreme. S parom stranskih kovčkov in večjim, višjim ter udobnejšim sedežem se MT-10 iz zverine za solo uživanje na ovinkih spremeni v športnopotovalni motocikel.
S polno posodo za gorivo (17 litrov) smo prevozili dobrih 200 kilometrov, nakar preostane še rezerva za dodatnih 50 kilometrov. Ob dinamični vožnji po gorskih cestah se je poraba glede na potovalni računalnik gibala med 6,9 in 7,2 litra na 100 kilometrov. Lahko bi bilo manjša, a ob športnem značaju motocikla in brutalnih pospeških je kar nekako razumljiva.
Cena ni pretirana. Za 13.745 evrov dobite izjemen motocikel z najsodobnejšo tehniko in videzom, ki je ta hip najbolj drzen med slečenimi hiperšportnimi motocikli.
besedilo: Peter Kavčič n foto: tovarna
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?