Ko je motocikel vrhunsko pripravljen in vozniku ponuja vse, kar si želi, je to za motokrosista nekaj najlepšega, saj ve, da je od takrat vse odvisno samo še od njega.
Na lep, sončen in zelo vroč dan smo imeli v Dornu možnost preizkusiti Yamahine modele 2017. Proga je bila v odličnem stanju, popolnoma ravna, brez ene same grbine ali kanala. Padavine so čez noč poskrbele tudi za to, da je bila ravno prav namočena. Sam bi jo opisal kot zelo hitro in atraktivno progo. Podlaga je nekaj vmesnega med mivko in zemljo. Progo krasi ogromno velikih skokov, tudi več kot 30 metrov se da leteti v Dornu. Ovinki so odprti, kar vozniku omogoča, da skozi njih ohranja veliko hitrosti.
Pri Yamahi so imeli med letoma 2008 in 2014 veliko preizkušnjo, čas manjše krize, a se je po letu 2014 mojstrsko pobrala in začela krojiti sam vrh v motokrosu. Inženirji so v motocikle začeli vlagati še več truda ter pozornosti in rezultat je bil zelo hitro viden. V zadnjih dveh letih se Yamaha lahko pohvali z AMA in tudi z naslovom MXGP.
Od lani je bistveno spremenjen samo 250-kubični štiritaktnik, le malo pa se je spremenilo pri njegovem starejšem bratu, 450-kubičnem štiritaktniku. Novost pri njem so le zavorni diski, narejeni iz drugih materialov, bolj odporni proti segrevanju. Pri 125-kubičnem dvotaktniku so novost le grafike, pri modelu YZ250F pa je novosti na pretek. Motor ima nov cilinder, spremenili so sesalni ventil, ki je večji in ima drugo vzmet. Motocikel ima tudi nov računalnik ECU, ki omogoča, da motor razvije veliko moči pri višjih vrtljajih. Prav tako je izboljšan menjalnik, saj so pri Yamahi naredili nov menjalni avtomat, ki vozniku omogoča lažje in hitrejše prestavljanje. Stabilnost motorja so izboljšali s tem, da so glavni okvir malenkost poširili malo nad stopalkami. Ušesa, na katerih je motor pripet na okvir, niso več aluminijasta, ampak jeklena. Za boljšo vodljivost nad motociklom so stopalke namestili pet milimetrov nižje in še izboljšali blažilnike. Tako kot pri 450-kubičniku ima tudi ta zavorne diske iz drugega materiala. Poleg vseh tehničnih novosti pa ima motocikel nove grafike, blatniki so za malenkost spremenjeni glede na lanske, motocikel pa krasijo še črna platišča in zlati dodatki.
Testirati smo imeli možnost modele YZ125, YZ250F, YZ450F ter vse njihove GYTR-ove dvojnike. Ker se 125- in 450-kubični motor od lani nista spremenila, sem največ pozornosti namenil 250-kubičnemu motociklu. Najprej sem opazil ogromno moči, ki jo razvije motor. V primerjavi z drugimi je te res nenormalno veliko, tako da moraš biti kar dobro fizično pripravljen, da lahko krotiš to modro zver. Motor ima ogromno navora od območja spodnjih pa vse do območja visokih vrtljajev. Zanimivo je, da na dolgih ravninah, ko že dolgo časa držiš plin odprt do konca, motor še kar vleče in pridobiva hitrost. Motocikel je tudi veliko bolj vodljiv od lanskega, sam menim, da so vzrok za to stopalke, ki so nameščene nižje in vozniku zagotavljajo večji nadzor nad motorjem. Menjalnik deluje odlično, takoj sem opazil, da lahko tudi pri večjih vrtljajih prestavljaš brez težav, kar je odlično. Zavore so mi bile brez kakršnihkoli nastavitev zelo všeč. Omogočajo prefinjeno zaviranje. Blažilniki so bili nastavljeni na neko zlato sredino in na skokih so zelo dobro delovali. Včasih sem nalašč skočil malo predaleč in blažilniki so odlično opravili svoje delo. Zelo sem bil vesel, da je bila proga popolnoma ravna, saj sem tako lahko še bolj užival, a ravno zaradi tega blažilnikov nisem mogel dobro stestirati in si ustvariti mnenja o njih.
Najbolj pozitivno presenečen pa sem bil nad GYTR-ovimi motocikli. Toliko moči in vodlj.... Aja, ups, več o tem pa v naslednjem članku!
besedilo: Jaka Završan, foto: Yamaha