Prodajalci morajo kupce seznaniti z dodatnimi stroški, ki lahko nastanejo pri nakupu novih avtomobilov, kupci pa bi se morali o njih predhodno pozanimati.
Nakup novega avtomobila je nedvomno vesel dogodek, kljub temu da ste zanj ipraznili bančni račun, postrgali rezerve in si izposodili nekaj evrov iz otroških hranilnikov ali ga kupili s pomočjo financiranja. Če ste ob ceni na računu prezrli, da je treba doplačati še za prevoz, pripravo in obvezno opremo novega štirikolesnika, boste morali glede na znamko pripraviti še od dobrih 120 do nekaj več kot 250 evrov.
Prav lahko se namreč zgodi, da kupci v navalu čustev ob pridobitvi predračuna spregledajo še te dodatne stroške, ki jih trgovci sicer naj ne bi skrivali, a so včasih zapisani v drobnem tisku. Če gre verjeti, prodajalci te stroške vselej vključijo v končno ceno ali v posamezne obroke, lahko pa se tudi odločijo, da jih sploh ne bodo zaračunali.
Poleg stroškov za obvezno opremo ter prevoz in pripravo avtomobila se pri nekaterih avtomobilih že po nekaj tisoč prevoženih kilometrih lahko pojavijo za običajnega kupca še nekateri nepredvidljivi stroški. Ti nastanejo zlasti pri avtomobilih z novejšimi dizelskimi motorji, ki imajo poleg posode za gorivo tudi rezervoar za tekočino AdBlue, oziroma sečnino. 
Avtomobilski proizvajalci običajno natočijo minimalno zadostno količino sečnine, zato lahko v novem avtomobilu že po dva ali tri tisoč prevoženih kilometrih zasveti opozorilna lučka, da jo je treba doliti. Strošek sicer ni velik, nekatere voznike pa vseeno zaskrbi, kaj se dogaja z novim avtomobilom.
Na dodatne stroške pri nakupu avtomobilov so pozorni tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije. Pri vsakem nakupu načeloma velja, da morajo biti dodatni stroški jasno zapisani. Ker je ta »jasnost« za prodajalca morda drugačna kot za kupca oziroma so dodatni stroški pogosto zapisani v drobnem tisku, svetujejo, da se kupci predhodno natančno pozanimajo o vseh morebitnih dodatnih stroških, tudi če se jim kdaj zdi samoumevno, da bi morali biti že zajeti v ceni. 
Kako je z osnovnimi in dodatnimi stroški, navaja tudi eden od členov Zakona o varstvu potrošnikov. Tako mora prodajalec pred sklenitvijo pogodbe na jasen in razumljiv način kupca seznaniti z glavnimi značilnostmi blaga ali storitev, ga informirati o končni ceni blaga ali storitve, vključno z davki, ali z načinom izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del