Ko se na instrumentni oplošči vklopi opozorilna lučka s simobolom kavne skodelice, vas avto ne vabi na kavo. Ampak opozarja, da ste za volanom izčrpani ali utrujeni in - priporoča postanek. Utrujenost je namreč med glavnimi vzroki prometnih nesreč. Kavico pa lahko ravno tako spijete ...
Evropske agencije za varnost prometa ocenjujejo, da je približno 10 odstotkov vseh nesreč posledica utrujenosti, ki je hkrati vzrok za 21 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah. Sodobni avtomobili so opremljeni s sistemi za zaznavanje utrujenosti, ki spremljajo voznika in njegov način vožnje ter zmanjšujejo možnosti, da bi utrujenost bila vzrok za nesreče.
Različni sistemi za zaznavanje utrujenosti
Avtomobili imajo glavni dve vrsti sistemov za zaznavanje utrujenosti. Pogostejši so posredni sistemi, ki spremljajo gibanje vozila prek sprednje kamere, ki iščejo znamenja, povezana z utrujenostjo voznika. Tudi preko algoritmov, ki zaznavano nelogične reakcije voznika z volanom in drugo vedenje, ki ni v skladu s shranjenimi podatki.
Druga vrsta uporablja eno ali več kamer, obrnjenih proti vozniku, in tehnologijo sledenja obrazu za neposredno iskanje znakov utrujenosti, kot so recimo premikanje glave in pogostost voznikovega mežikanja.
Pomembno je razlikovati sisteme za zaznavanje utrujenosti od manj sofisticiranih sistemov opomnikov na premor, ki lahko uporabljajo preprost časovnik, da vozniku sporočijo, naj si vzame odmor vsakih nekaj ur, namesto da spremljajo znake voznikove utrujenosti.
Posredni sistemi voznika ne spremljajo neposredno. Namesto tega delujejo z naprej obrnjeno kamero in drugimi tipali, ki zaznavajo slog vožnje ali voznikovo vedenje, ki ga je običajno mogoče pripisati utrujenosti. Sistem predvideva, da je voznik na začetku vožnje pozoren in osredotočen na cesto pred sabo. To začetno stanje sistem vzorči in shrani kot merilo za primerjavo s kasnejšimi deli potovanja.
Opozarjanje s sporočilom in zvokom
Če sistem zazna znatno odstopanje od tega merila, to pripiše utrujenosti in voznika opomni, naj si vzame odmor, običajno z opozorilnim zvočnim signalom in sporočilom na instrumentni plošči. Nekatera ravnanja, ki bi jih sistem lahko razlagal kot utrujenost, vključujejo zanašanje znotraj voznega pasu, sunkvito premikanje volana, drugo nepravilno vrtenje volana, nenadno uporabo stopalke zavore ali plina ali nezmožnost vzdrževanja stalne hitrosti.
Posebni parametri, ocenjeni pri ugotavljanju verjetnosti voznikove utrujenosti, so odvisni od proizvajalca avtomobila. Naprednejši sistemi se lahko tudi povežejo s podatki GPS in aktivno predlagajo potencialno bencinsko črpalko, park ali kavarno, kjer si voznik lahko vzame odmor.
Kaj pa, če je voznik utrujen že na začetku poti?
Podobno kot pri nekaterih sistemih za podporo voznemu pasu lahko ti posredni sistemi za zaznavanje utrujenosti vzorčijo podatke samo nad določeno hitrostjo. Predpostavka, da je voznik na začetku poti pozoren in dobro spočit, je lahko tudi napačna, kajti povsem mogoče je, da se je nekdo na pot odpravil že utrujen (na primer po neprespani noči). Ker se podatki od začetka njihove vožnje uporabljajo za kasnejšo primerjavo njihovega vedenja, je lahko učinkovitost sistema v takem scenariju omejena.
Neposredni sistemi so bolj natančni
Cilj teh sistemov je neposredno spremljanje voznika za ugotavljanje utrujenosti. Običajno delujejo z infrardečo kamero, obrnjeno proti vozniku, ki je nameščena znotraj instrumentne plošče, na volanskem drogu ali na armaturni plošči. Pripravo sofisticiranih algoritmov za prepoznavanje obrazov, ima na skrbi tehnologija strojnega učenja, ki omogoča, da lahko kamera in povezane komponente zaznajo utrujenost.
Kamera lahko skozi čas spremlja položaj voznikove glave in oceni različne poteze obraza, pogostost mežikanja, gibanje oči in kote pogleda. Če zazna utrujenost, sproži zvočni signal ali drugo vizualno ali senzorično opozorilo, ki voznika opozori, naj si vzame odmor. Infrardeče kamere so zasnovane tako, da vidijo skozi sončna očala in ne razlikujejo glede na barvo kože. Ker ti sistemi neposredno spremljajo voznika, so zato bolj hitri in natančni.
Preberite še:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del