Volkswagen Caddy je očiten primer, da je v svetu avtomobilov še tako kreativna mešanica sklopov in komponent lahko brez težav izvrstna, a z nekaj napakami, ki pač pridejo zraven.
Začelo se je v Sarajevu
Volkswagnov Caddy je debitiral leta 1980, kakšno leto ali dve pred tem, preden so VW-jevi inženirji začeli snovati Golfa druge generacije. Potreba in povpraševanje po Golfu s tovornim zadnjim delom sta se, razumljivo, sprva pojavila na drugi strani velike luže, hitro pa se je izkazalo, da ima Caddy, kot so poimenovali pick-up različico Golfa, velik potencial tudi v Evropi. Kar dve leti je trajalo, da jim je tovarno v Sarajevu uspelo pripraviti za proizvodnjo evropskega Caddyja, prav vsi Caddyji, ki so vozili po cestah stare celine, pa so prišli iz Sarajeva. Medtem ko so zadnji sarajevski Golfi prve generacije tovarno zapustili v letu 1985 (ta čas so v Nemčiji že skoraj dve leti proizvajali Golfa II), so Caddyja izdelovali vse do leta 1992.
Caddy druge generacije na osnovi Pola
V devetdesetih letih so se trendi nekoliko spremenili, saj so priljubljeni postali dostavniki, katerih voznikova kabina in tovorni del med seboj nista bila ločena. Na osnovi takratnega Pola so izdelali Caddyja druge generacije, ki pa kljub prodajnemu uspehu, vsaj s tovornega vidika, ni dosegal standardov, ki jih je postavil njegov predhodnik. Postalo pa je jasno, da bi bil Volkswagen, ki bi se lahko uporabljal kot osebni ali dostavni avtomobil, še kako dobrodošel.
Zato so pri VW-ju zavihali rokave, napeli možgane in leta 2004 predstavili povsem novega Caddyja. Ta ni bil v ničemer revolucionaren, saj je očitno posnemal konkurenco (Citroen Berlingo, Renault Kangoo …). Ne rečem, da Caddy ni bil zasnovan premišljeno, a kot pribito drži, da je to verjetno najbolj zmešan Volkswagen zadnjega desetletja. Izdelan je na platformi Tourana, sprednja prema je izposojena pri Golfu V, zadaj klasično listnato vzmetenje, notranjost, predvsem to velja za zgornji del armaturne plošče, pa je povsem drugačna kot pri drugih Volkswagnih iz tistega obdobja.
Manj prijetne posledice prostornosti in namembnosti
Kar se tiče prostornosti, je bil Caddy od začetka med najprepričljivejšimi v razredu. Prav tako to velja za možnost kombiniranja opreme, motorjev in menjalnikov. Glede možnosti in ponudbe pa je Caddy v svojem razredu dokončno zavladal, ko je leta 2007 predstavil podaljšano različico Maxi, leto pozneje pa še možnost štirikolesnega pogona.
V uvodu sem omenil, da Caddy že zaradi zasnove prinaša veliko pozitivnih in tudi kakšno manj prijetno lastnost. Vsekakor je za tiste, ki želijo družinski avtomobil s povišano streho, dobrodošla možnost bogate in povsem limuzinske (oziroma enoprostorske) opreme, pa naj gre za notranjost ali pa lepo polikano zunanjost. Vendar morate vseeno računati na to, da je Caddy, sploh kadar ni dovolj obtežen, zadaj zelo trdo vzmeten, da je pri višjih hitrostih zaradi povišane strehe večja poraba, glasnejši je tudi piš vetra, prav tako pa morate vedeti, da je avtomobil znotraj bolj robusten kot na primer Touran, ki je v celotni floti te znamke še najbolj primerljiv s Caddyjem.
Tisti, ki iščejo avtomobil z veliko prostora, predvsem pa takega, ki ponuja veliko prostorsko uporabnih rešitev, bi si Caddyja vsekakor morali ogledati. Če se sprašujete, na kaj morate biti posebej pozorni, pa boste več izvedeli v nadaljevanju. Caddy še zdaleč ni avtomobil, ki bi bil z vidika popravil in vzdrževanja brezhiben, a gre za enega od najbolj hvaležnih in nezahtevnih avtomobilov na trgu.
Na voljo 100 rabljenih, najbolj zanesljivi so 1,9- in 2-litrski dizli
Pri nas je v povprečju na voljo približno sto rabljenih potniških Caddyjev, cenovni razpon pa sega od slabih 4.000 pa vse do 20.000 evrov. Skoraj vse poganja dizelski motor, bencinarjev je le za vzorec. Caddy je svojo dizelsko zgodbo v tej karoseriji začel z legendarnim 1,9-litrskim motorjem, ki velja za trpežnega, vendar skozi današnje oči precej neuglajenega. Do letnika 2006 so pri teh motorjih rade odpovedovale turbine, še dobri dve leti pa so pri VW potrebovali, da so odpravili pogost pojav odpovedi senzorjev glavne in odmične gredi motorja. Ti motorji so bili v ponudbi do leta 2010, nasledili pa so jih sicer precej bolj uglajeni, a kot kaže manj zanesljivi 1,6-litrski motorji. Pri slednjih so problematični šobe vbrizga, vztrajniki ter črpalke goriva. Sreča je, da so ti motorji zelo pogosti, zato so znanje za popravilo osvojili praktično vsi boljši mehaniki. Najmočnejši, dvolitrski motorji TDI, so, kot kaže, najoptimalnejša izbira.
Ne glede na število prevoženih kilometrov je treba pri rabljenem Caddyju pozornost posvetiti zavornemu sistemu, še posebej cevem zadnjih zavor. Tovarniško vgrajeni zavorni koluti relativno hitro odslužijo svoje, znanih pa je tudi veliko primerov počenih sprednjih vzmeti.
Notranje plastične obloge so na otip precej grobe, zato so tudi zelo občutljive za mehanske poškodbe. Težave z elektroniko so pri tem avtomobilu neznanka oziroma so izjemno redke, zato nanje ni treba računati. Pri modelih z dvižnimi zadnjimi vrati je pokal nosilec hidravličnih amortizerjev (izveden vpoklic), žal pa so nekateri deli karoserije nagnjeni k rjavenju, predvsem to velja za pokrov motorja.
Ohranjanje vrednosti
Pod črto se zdi, da je nakup rabljenega Caddyja dobra naložba, saj pregovorno dobro ohranja vrednost, predvsem pa tudi takrat, ko števec kilometrov preseže 200, celo 300 tisoč kilometrov, Caddy ostaja zanesljiv in še vedno dovolj kakovosten avtomobil. Njegovi aduti, da zadovolji realne potrebe vsake družine, da zmore prepeljati vsako kolo ali vsak hladilnik, pa so dovolj prepričljivi, da bo Caddy postal nepogrešljiv družinski član oziroma sodelavec.
Matjaž Tomažič
foto: Volkswagen