Navigacijski sistemi so bili še pred leti zelo redki gostje v slovenskem voznem parku, zdaj pa smo tudi na tem področju že tako daleč, da se (skoraj) lahko primerjamo z zahodno Evropo.
Testirali smo navigacijske sisteme:
Na kratko: z navigacijsko napravo je potovanje, posebej to velja na nam neznanih cestah, preprostejše in udobnejše pa tudi varnejše, saj nam zagotavlja prihod na cilj in osredotočenost na samo vožnjo (ni nam treba gledati na papirnat zemljevid, iskati ulic ipd., kar odvrača našo pozornost s ceste).
Vprašanj, ki se zastavljajo pred nakupom navigacijske naprave, je seveda kar nekaj, glavno pa bi moralo biti: jo sploh potrebujem? Odgovor boste seveda morali poiskati pri sebi. Če potujete v tujino le nekajkrat na leto oziroma bi potrebovali navigatorja v Sloveniji le nekajkrat v letu, je morda bolje, če si pomagate s spletnimi zemljevidi in odličnimi načrtovalci poti, kot je www.viamichelin.com, in denar za nakup navigatorja rajši namenite drugim stvarem.
Odgovor na vprašanje, ali ga potrebujem, je odvisen tudi od navigacijske naprave, saj lahko recimo kupite napravo, kot je Pioneerjev AVIC-X3BT, ki zmore poleg navigacije še številne druge stvari. Predvaja filme na DVD-ju in v formatu DivX, glasbo v formatu mp3, v povezavi z dobrimi zvočniki in ojačevalcem pa lahko vaš avtomobil spremeni v pravo diskoteko na kolesih.
V tem primeru je nakup (verjetno) smiseln, tudi če navigatorja potrebujete le šest dni v letu, saj je v preostalih dneh naprava še vedno uporabna. Še posebej zaradi dodatne funkcije povezave (prek bluetootha) z mobilnim telefonom, kar omogoča prostoročno telefoniranje med vožnjo.
Če kupujete navigatorja, je še kako pomembna kartografija (zemljevidi): nekatere naprave Slovenije nimajo dobro pokrite (oziroma zemljevida Slovenije sploh nimajo, kar pomeni, da je naprava na sončni strani Alp povsem neuporabna), spet druge, recimo Garminove s kartografijo Adria Route 2.0, pa v pokritosti blestijo.
Če Slovenije ne zemljevidu sploh ne potrebujete ali če je zemljevid Slovenije za vas ključnega pomena ? v obeh primerih pri nakupu priporočamo veliko mero previdnosti pri izbiri naprave in svetujemo, da se prepričate, v katerih državah jo sploh lahko uporabljate, saj vam navigator za 500 evrov ne koristi, če ga lahko uporabljate le v ZDA.
Nekateri proizvajalci sicer ponujajo možnost naknadnega nakupa kartografije, spet drugi nadgradnje ob določenih pogojih ponujajo brezplačno. Poznamo več vrst navigacijskih naprav, od tovarniško vgrajenih, ki jih po pravilu ne moremo jemati iz vozila, do prenosnih.
Prve so predvsem lepše, ker so vgrajene v armaturno ploščo in jih ni treba z vakuumskimi nosilci pritrjevati na šipo in jih povezovati z nič kaj lepimi napajalnimi kabli, druge pa priročnejše, saj jih lahko uporabimo (pogoj je seveda baterija, ki pa v današnjih napravah vzdrži tudi do pet ur) tudi pri pešačenju (priročno, ko iščemo določeno ulico v mestnih središčih, zaprtih za promet) in brez vseh težav tudi v drugem vozilu.
Obstajajo še posebni, za nekatere ciljne skupine zelo zanimivi primerki, kot je Garminov Zümo, ki je v prvi vrsti namenjen za uporabo na motociklih, odlično pa se znajde tudi pri pešačenju in vožnji z avtomobilom.
Navigacijske naprave se med seboj razlikujejo po ceni, velikosti, opremljenosti (nekatere imajo pregledovalnik fotografij, čitalnik avdioknjig, glasbeni predvajalnik mp3, slovarje, kalkulator …), kakovosti materialov in izdelave (dobri zasloni so vidni tudi s širšega kota gledanja in ob močnejši sončni svetlobi), uporabljeni tehniki (GPS-sprejemnik, procesor, TMC-sprejemnik, ki omogoča – pri nas ta storitev še lep čas ne bo delovala – obvoze po manj obremenjenih cestah, če so na glavnih zastoji, zapore ipd.) in po uporabniškem vmesniku (nekateri so do uporabnika bolj, drugi manj prijazni).
Na voljo (odvisno od naprave) imamo več načinov navigiranja (najhitrejša, najkrajša, najbolj ekonomična pot), več nastavitev (izogibanje cestninam, avtocestam, trajektom …), več pogledov (sever navzgor ali smer vožnje navzgor, 2D, 3D …), več načinov določanja cilja (točke zanimanja, imenik, zgodovina, točka na zemljevidu, koordinate …), poti pa lahko urejamo kar na domačem računalniku in jih potem vnesemo v navigacijo.
Prihodnost je v 3D-navigaciji in dodatkih, kot je projekcija navigacijskih napotkov kar na prednjo šipo. V praksi se navigacijske naprave med seboj ločijo po hitrosti delovanja (preračunavanje, prikaz vožnje), grafičnem prikazu (nekateri so bolj, drugi manj pregledni), smiselnosti določanja poti (nekatere naprave kar silijo na manj primerne ceste), delimo pa jih tudi lahko na do uporabnika manj in bolj prijazne (pri Toyotini morate recimo za vnašanje ciljev ustaviti vozilo, Garminove naprave pa so ene zelo redkih, ki imajo slovenske izbirnike in slovensko govorno usmerjanje).
Sama kartografija (zemljevidi) je lahko shranjena na notranjem pomnilniku navigacijske naprave, na pomnilniških karticah ali drugih virih, kot sta DVD- in CD-nosilec, upravljanje pa poteka prek tipk ali (in) za dotik občutljivega zaslona.
Pred nakupom je torej pametno trezno premisliti, kakšno, če sploh, navigacijsko napravo potrebujete. Prepričajte se, ali ima naprava povezavo z zunanjo anteno, možnost nadgradnje programske opreme, FM-oddajnik, modrozobo povezavo in podobno, saj nikoli ne veste, kdaj boste hoteli svojega navigatorja nadgraditi.
Delovanje navigatorjev
Navigacijske naprave se povezujejo z (ameriškim) sistemom okoli Zemlje potujočih satelitov GPS (Global Positioning System), ki GPS-sprejemnikom (ti so vgrajeni v navigatorje ali pa so z njimi povezani kot zunanji viri) javljajo podatke o zemljepisni širini in dolžini, nadmorski višini, hitrosti, smeri, času . . Galileo, evropski odgovor na ameriški GPS, je že v izgradnji, a njegov začetek delovanja še ni določen.
Mitja Reven, foto: tovarne
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del