Manj kot 15 odstotkov odsluženih vozil zares konča v sistemu ustrezne razgradnje vozil, kar predstavlja resno grožnjo okolju. In vse večjo ekonomsko škodo. Najbolj pereča težava zapuščenih vozil je v urbanih okoljih, kazni za kršitelje pa niso tako majhne. Sicer pa lahko zapuščeno vozilo prijavite mestnemu redarstvu ali policiji.
V Sloveniji je bilo konec leta 2022 skoraj 1,7 milijona registriranih cestnih vozil, iz prometa pa se na leto izloči od 60.000 do 80.000, po nekaterih podatkih jih je v tem času v sistemu razgradnje končalo vsega 8228.
Torej jih več kot 50.000 dejansko izgine neznano kam, to pa, po podatkih sekcije avtoserviserjev pri OZS, predstavlja več kot 900 ton nevarnih odpadkov. Nataša Mikulin, predsednica Odbora za izrabljena vozila pri OZS, pa pravi, da tako z izginulimi izgubijo tudi sledljivost nad odpadnim oljem, hladilnimi tekočinami in drugimi odpadki. »80 odstotkov surovin iz izrabljenih vozil gre na azijske trge,« je še poudarila.
V mestih so še posebej nadležni
Slovenija je leta 2018 v želji po zmanjšanju onesnaževanja okolja uvedla dajatev na odjavljena vozila. Ukrep pa žal ni pokazal želenih rezultatov, število izdanih dajatev narašča, število zbranih izrabljenih vozil pa strmo upada.
Veliko nevšečnost namreč predstavljajo tudi zapuščena vozila, ki na eni strani onesnažujejo okolje, na drugi pa kazijo parkirišča, okolico in predvsem odžirajo parkirna mesta. Na Mestni občini Ljubljana ugotavljajo, da v zadnjih letih opažajo trend zmanjševanja števila obravnav zapuščenih vozil, kar naj bi bila tudi posledica kampanje ozaveščanja prebivalcev, ki so jo sprožili leta 2020. »V letu 2022 smo obravnavali 529 prijav zapuščenih vozil, kar je 121 manj kot leto prej,« še ugotavljajo na ljubljanskem mestnem redarstvu.
Pri nas znaša globa za zapuščen (in neodstranjen avto po opozorilu) 120 evrov.
Kako se znebiti razbitine, ki žalostno 'gnije' na parkirišču?
Odstranitev zapuščenega vozila sicer poteka po določenem vrstnem redu. Ko inšpektor za ceste ali občinski redar najde zapuščeno vozilo, nanj namesti pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. »Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v tem roku, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.
Po treh mesecih se lahko, potem ko se pridobi serijska številka šasije vozila, zapuščeno vozilo uniči ali proda. Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila. Z globo 120 evrov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, čeprav je bila odrejena odstranitev,« pa so povedali na direktoratu za okolje, sektor za odpadke.
Tako ravnanje je seveda tudi kaznivo
Poleg okoljske škode in izgleda predstavljajo zauščeni avtomobili tudi ogromno eoknomsko škodo.
Na JP Ljubljanska parkirišča in tržnice pa dodajajo, da so v tem letu vsega skupaj dejansko odpeljali 1652 vozil, od tega je bilo 1578 vozil prevzetih, v ekološko razgradnjo pa je bilo predanih 74 vozil. »Do novembra lani pa so skupaj odpeljali 1394 vozil, od tega je bilo 1329 vozil prevzetih, v ekološko razgradnjo pa je bilo predanih 65 vozil,« še pojasnjujejo na JP.
Najpogosteje lastniki svoje vozilo zapustijo zaradi starosti vozila in neukosti lastnikov o brezplačni razgradnji izrabljenega vozila.
Sicer lahko danes lastniki odsluženih vozil ta prijavijo na več kot 60 lokacijah in podjetjih, izrabljeno vozilo pa je prepovedano pustiti v naravnem okolju, ga odvreči, razstaviti ali z njim drugače nenadzorovano ravnati, za tako početje fizični osebi grozi kazen od 1.000 do 1.200 evrov kazni.
O škodi le malokdo razmišlja
In niso le odžiralci parkirnih prostorov, taka vozila so nevarna tudi za okolje, saj vsebuje tako izrabljeno motorno vozilo več kot 30 kilogramov nevarnih snovi. Med njimi so svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, PCB, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator ... zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne odpadke.
Večino mase avtomobila je mogoče ponovno uporabiti
KAr 95 odstotkov mase avtomboial je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
To pomeni, da gre 95 odstotkov teže izrabljenega vozila za ponovno uporabo in predelavo. Torej naj bi šlo v klasične odpadke z odlaganjem le pet odstotkov teže praznega vozila! »Za ponovno rabo so primerni deli, ki niso vitalnega pomena za varnost vozila in potnikov, nepoškodovane šipe, luči, motor in deli motorja, deli karoserije.
Po podatkih združenja proizvajalcev avtomobilska industrija porabi veliko zalog različnih materialov v Evropi, med drugim zahteva kar 42 odstotkov vsega aluminija, 44 odstotkov magnezija, 63 odstotkov platinskih kovin, 67 odstotkov naravne gume in 30 odstotkov redkih kovin, te potrebe pa se z elektrifikacijo vozil le še povečujejo.
Zato se ob tem, da vozila ne gredo v razgradnjo in reciklažo, poleg škode naravi ustvarja tudi ogromna ekonomska škoda, ki na leto pri nas znaša okoli pet milijonov evrov.
Preberite še
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del