Skozi enajst generacij se je Honda Civic v pol stoletja iz sprva malega hatchbacka postopoma spremenila v avtomobil precej futurističnega dizajna. A čeprav bi glede na zunanjo podobo morda pričakovali drugače, se pod ekstrovertirano zunanjostjo skriva prostoren družinski avtomobil, ki navdušuje s svojo kakovostjo in zanesljivostjo.
Ker življenjska doba večine avtomobilskih modelov traja kakšnih sedem let, bi lahko, glede na to, da se novi Civici »rojevajo« na vsakih pet let, utemeljeno posumili, da je z njimi nekaj narobe. Vseeno pa pogled z drugega zornega kota govori ravno nasprotno. Hočem reči, na trgu ni prav veliko avtomobilov, ki jim po petdesetih letih še vedno uspeva navduševati kupce. Res je, da se je Civic v tem času precej spreminjal in seveda v okviru svojega razreda tudi rasel. Vendar je hkrati tudi eden izmed tistih, ki je ostal zvest samemu sebi.
Če sta se na primer Fordov Mustang in Mitsubishijev Eclipse v tem času iz športnega avtomobila prelevila v SUV, če se je Mercedesov razred A iz enoprostorca spremenil v hatchbacka in če je Volkswagnov Golf Cabriolet za nekaj časa postal Eos, ste pri Civicu vselej precej točno vedeli, kakšen avtomobil stoji na parkirišču. No, resnici na ljubo je treba priznati, da si je tudi Civic v osemdesetih in devetdesetih privoščil nekaj »izletov« v druge atmosfere (CRX, Shuttle 4x4, Concerto), pa vendar menim, da tudi med nepoznavalci avtomobilskega sveta ob imenu Civic ni veliko prostora za dileme.
K nam je prišla pozno, vendar smo jo vzeli za svojo
S Hondo Civic smo se Slovenci in seveda vsi ostali, ki smo živeli pod Alpami, zares masovno spoznali šele konec osemdesetih let. Takrat je bil Honda Civic – šlo je že za četrto generacijo – po vseh merilih že povsem enakovreden družinski tekmec jugoslovanskim mokrim sanjam – Golfu »dvojki«. Sam sem bil takrat še deček, vseeno pa se dobro spomnim, s kako velikim cmokom v grlu so nekateri morali priznati, da je bila Honda Civic kakovostno izdelan, zmogljiv in ekonomičen avtomobil. Celo bolj kot takratni Kadetti, Golfi, Tipi, 19-ke in drugi. No, kmalu je postalo jasno, da je bil Civic tudi zelo trdoživ in praktično neuničljiv avtomobil, zato naj vas sploh ne preseneča, da ima znamka tako zelo veliko in ekstremno zvesto bazo privržencev.
Preberite še: Citroënov posebnež upihnil 40 let. Uganete koliko so jih naredili?
Od takrat se je Civic precej spreminjal, a nikoli v svojem bistvu. Po toliko letih verjetno že lahko zapišem, da je Civic tradicionalno eden bolj športnih predstavnikov svojega razreda. In to ne glede na izvedenko. V prvi vrsti namreč velja, da je podvozje Civica nastavljeno nekoliko bolj »na trdo«, volanski mehanizem pa je v primerjavi s povprečjem razreda za odtenek bolj natančen. Pravzaprav ne pretiravam, če na tem mestu postavim trditev, da je prav vsak Civic v kombinaciji z močnejšo različico motorja že nekje na meji med družinskim avtomobilom in čisto pravim »hot hatchem«. Skupek omenjenih lastnosti je seveda zagotovilo za zabavo in užitek v vožnji, to pa je verjetno tudi razlog, da doslej še nisem spoznal »Hondaša«, ki bi ga nekoliko bolj burne reakcije podvozja na neravninah kakor koli motile.
Dejstvo, ki ga ljubitelji znamke težko sprejemajo, je, da Honda kljub vsej svoji slavi, ki si jo je prislužila v Formuli 1, nikoli ni zares postavljala tehnoloških standardov v kompaktnem razredu. Jim je pa vedno sledila in jih med prvimi ponudila trgu za razumen denar. Tako je imela na primer že prva generacija leta 1972 prečno vgrajen štirivaljnik (konkurenčni Renault 5 istega leta pa denimo vzdolžno), prav tako so bili med prvimi, ki so se emisij in ekonomičnosti lotili z zelo naprednimi uplinjači. Tri- in štiriventilska tehnika je postala standard v osemdesetih letih, v devetdesetih pa se je tudi v običajnih modelih uveljavilo variabilno krmiljenje ventilov. Vmes pa so v nekaterih modelih ponujali tudi štirikolesno krmiljenje in posamično vpetje zadnjih koles, med slednjimi pa je bil seveda tudi Civic.
Prodajni vzponi in padci
Kakor koli, Honda Civic je imela vse od prihoda na naše tržišče vse potrebne atribute, da bi se dobro prijela med kupci. Vseeno pa so se stvari nekoliko zapletle. Prvi zaplet je predstavljala cena, ki je bila v veliki meri odvisna od tečaja japonskega jena, zato so bile Honde enkrat nesprejemljivo drage, drugič pa t. i. price perfomance znotraj svojega razreda. Drugi razlog, ki je najverjetneje precej vplival na prisotnost Civica na naših tleh, pa je obdobje oblikovnega eksperimentiranja.
Če so bili modeli četrte, pete in šeste generacije povsem konvencionalno oblikovani in kot taki večini »publike« všeč, pa tega ne gre trditi (še zlasti) za sedmo, osmo in deveto generacijo. Pri Hondi so namreč želeli, da bi Civic postal še bolj globalni model, zato so skušali ustreči okusom celega planeta. Pri tem sicer, roko na srce, niso bili najbolj uspešni. Osebno menim, da so omenjeni zapleti ključni razlogi, da v ponudbi rabljenih Civicov pri posameznih modelih in letnikih zevajo velike luknje in anomalije.
Četudi ponudba rabljenih Civicov niti pri nas niti na tujem ni pretirano bogata, pa tisti, ki se ozirate po tem avtomobilu, najverjetneje ne boste imeli prav velikih težav z iskanjem pravega zase. Ne vem, zakaj je tako, a zdi se, da gre Civicu v prid tudi avtomobilska mentaliteta in odnos njegovih lastnikov.
V vsakem primeru pa Civic sodi v skupino kakovostno izdelanih avtomobilov, ki že v osnovnih različicah ponujajo povsem dostojno notranjo opremo. Pri modelih z nekoliko bolj prestižnimi oznakami pa kot celota tudi pri avtomobilskih puritancih pustijo še posebej dober vtis.
Osem, devet, deset – generacije, po katerih se splača ozreti
V tej rubriki skušam nekako slediti ideji, da v kar največji meri sledim rabljenim avtomobilom, ki so za kupce zanimivi tako z vidika dosegljivosti kot tudi ostalih ključnih parametrov, kot sta letnik izdelave in ponudba na trgu. Pri slednji Civic sicer komajda zadosti povpraševanju, glede na ostale kriterije pa bi skorajda lahko dobil občutek, da tega avtomobila preprosto ne bi smeli spregledati. Dobro, motorna ponudba res ni zelo bogata, a zadostuje.
Imejte v mislih, da so osnovne različice motorjev pri Hondi vedno namenjene zgolj temu, da se avto pelje, močnejši motorji pa vlečejo občutno bolje, pravzaprav nad pričakovanji. Če prisegate na avtomatski menjalnik, bo vašega iskanja hitro konec. A nič zato, Civicov ročni menjalnik je eden izmed najboljših nasploh. Odlikuje ga namreč zelo kratek in natančen hod.
Zgoraj naštete lastnosti so skupne tako osmi kakor tudi deveti in deseti generaciji. Če se odločate za model osme generacije (2005–2011), ki ga boste lahko kupili za razmeroma malo denarja, potem imejte v mislih, da gre za precej star avtomobil, praviloma z veliko prevoženimi kilometri. Pri tej generaciji se je dizelskim motorjem žal bolje izogniti, saj je bilo z njimi nekaj več težav, kot smo jih pri Hondi sicer vajeni.
Pri bencinskih motorjih kakšnih večjih težav ni pričakovati, vsem pa so skupne težave z obrabo elementov podvozja in korozijo zadnjih zavor. Če gre za kakšno bolj osnovno različico, potem obstaja velika verjetnost, da prihaja s turškega tekočega traka. To pomeni, da bo mehanika delovala dobro, pri preostanku avtomobila pa lahko računate na vse vrste majhnih, skorajda nepomembnih napak.
Deveta generacija (2011–2015) je v primerjavi z osmo občutno bolj kakovostna in vsaj za zdaj tiste manjše napake in motnje, s katerimi »razvaja« osma generacija, še niso privrele na plano. Lastniki so pogosto poročali o težavah z multimedijskim sistemom, ki ga je bilo treba na novo programirati, ter občasnimi težavami s sistemom Start/Stop, ki zahteva polno električno napetost akumulatorja. Dvomasni vztrajniki pri dizelskih motorjih so pogosta žrtev velikega navora in vožnje v prenizkih vrtljajih, tisti, ki večino voženj opravijo v mestu, pa se bodo slej ko prej srečali tudi z mojstrom, ki popravlja in čisti filtre trdnih delcev (DPF). Pogoste so tudi težave z zadnjimi zavornimi čeljustmi in zavornimi koluti (korozija).
Pri modelih desete generacije z 1,5-litrskim bencinarjem velja biti pozoren na nivo motornega olja. Ti motorji so namreč znani po tem, da zaradi puščanja sistema neposrednega vbrizga goriva v izgorevalno komoro gorivo sčasoma po stenah valjev prodre v blok motorja, kjer se zmeša z motornim oljem. Ob ignoriranju te napake pa seveda pride do loma motorja. Bodite pozorni na kontrolne lučke na armaturni plošči. Pri pooblaščenem serviserju tudi preverite, ali je bil za avto morda predviden vpoklic.
Kar 700.000 avtomobilov je Honda vpoklicala tudi zaradi možnosti okvare bencinske črpalke. Zelo verjetno je tudi, da se bo vklopila opozorilna lučka za tlak v pnevmatikah, napako pa so zelo uspešno reševali s preprogramiranjem nadzornega modula.
Če so bile v preteklosti cene novih Civicov zaradi tečajnih razlik precej »elastične«, pa rabljeni Civici svojo ceno predvsem zaradi svoje slave o zanesljivosti zelo dobro ohranjajo. V svet osme generacije boste lahko vstopili že za dobra dva tisočaka, za tiste odlično ohranjene in malo vožene primerke pa bo treba odšteti okrog šest tisočakov.
Čeprav deveta generacija na prvi pogled ni prav dosti drugačna, pa tega ne potrjujejo cene. Od osem pa vse do petnajst tisočakov bodo za svojega Civica skušali iztržiti lastniki, boste pa pri tem modelu lahko izbrali tudi Civica s karavanskim zadkom. Za modele desete generacije, ki so v tem trenutku pravzaprav še aktualen model (prodaja enajste generacije se pri nas začenja jeseni), pa bo treba z računa dvigniti vsaj sedemnajst tisočakov. Ponudba vseh treh generacij je relativno skromna, saj se število razpoložljivih avtomobilov giblje okrog 40. Tudi v tujini slika ni bistveno drugačna, zato je prav mogoče, da boste tudi na tujem trgu ostali praznih rok.
Navkljub očitnemu dejstvu, da tudi pri Hondi ne gre povsem brez težav, pa statistike številnih avtomobilskih zvez Hondo Civic uvrščajo na sam vrh lestvic najzanesljivejših avtomobilov. Potrebujete še kakšen argument?
Pregled generacij
| Generacija | Dimenzije (d/š/v) v mm | Razpon moči kW(KM) | Inf. vrednost 2022 (€) |
| 8. generacija (2005–2011) | 4.440–4.503/1.753/1.359 | 62 (83) do 147 (201) | od 2.000 do 6.000 |
| 9. generacija (2011–2015) | 4.472–4.5259/1.755/1.430 | 71 (100) do 235 (320) | od 8.000 do 15.000 |
| 10. generacija (2016–2022) | 4.492–4.662/1.799/1.416 | 88 (120) do 235 (320) | od 17.000 do 27.000 |
/