S predlogom sprememb dela Zakona o voznikih vlada načrtuje spremembe pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja A1 za tiste, ki že imajo vozniško dovoljenje kategorije B. Kaj to pomeni v praksi, katere so prednosti in dileme?
Ste bili kdaj ujeti v prometno konico v središču kakšnega italijanskega, španskega ali francoskega (vele)mesta? Vsepovprek avtomobili in nepregledna množica dvokoles, v glavnem z manjšo prostornino motorjev. Niso vsi najmlajši, med njimi tudi poslovneži in babice – večina jih ima tudi vozniško dovoljenje za kategorijo B. Na kaj namigujem? Na prenatrpana mestna središča in na množično uporabo dvokoles, ki pa so še dovolj močna, da v prometu ne predstavljajo premične ovire. Predvsem v državah sredozemskega bazena (pa ne samo tam) so že pred leti spoznali, da je ena izmed rešitev mestne gneče skok na enosledno vozilo s prostornino tja do 125 kubičnih centimetrov. Torej kategorija A1.
K temu so seveda izdatno pripomogli tudi cenovna dostopnost takšnih motorinov, tehnična kultura in tradicija – in pa seveda enostavna zakonodaja, ki omogoča njihovo uporabo širšemu krogu uporabnikov. In to je sedaj bistvo vladnega predloga – poenostavitev in pocenitev vstopne kategorije izpita.
Kaj sploh je kategorija A1? Kategorija A1 je kategorija vozniškega dovoljenja, s katero lahko vozite motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 kubičnih centimetrov in katerih moč motorja ne presega 11 kilovatov, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kilovata na kilogram, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kilovatov.
Pogoji za kategorijo A1
Če bo voznik z izpitom kategorije B (avtomobil) želel pridobiti še izpit za kategorijo A1 (vstopna motoristična kategorija), bo moral izpolnjevati nekaj pogojev: da ni voznik začetnik, da je uspešno opravil teoretični del vozniškega izpita za kategorijo A1, da je v šoli vožnje opravil praktični del usposabljanja kandidatov za voznike kategorije A1 v trajanju najmanj sedem učnih ur ter da je uspešno opravil praktični del vozniškega izpita za vozila kategorije A1. Predlog torej ne govori več o teoretičnem usposabljanju, saj se lahko kandidat prijavi neposredno na teoretični izpit.
Za praktični del usposabljanja naj bi bilo dovolj že sedem učnih ur. Po dosedanjih pravilih mora kandidat kljub že opravljeni kategoriji B celoten protokol začeti znova in opraviti celoten teoretični in praktični del usposabljanja, vključno z najmanj 22 urami vožnje na motociklu. Manj opravljenih ur pomeni nižje stroške, kar je zagotovo eden poglavitnih elementov, ki zainteresirane trenutno odvrača od opravljanja izpita za pridobitev izpita za kategorijo A1.
Hkrati pa se vendarle porajajo dileme, če vemo, da motocikli s prostornino do 125 kubičnih centimetrov lahko dosežejo hitrost tudi do 100 kilometrov na uro, z njimi pa se je mogoče vključiti tudi v promet na avtocesti. No, pogled v bližnjo soseščino kaže, da imajo Italija, Avstrija in Hrvaška takšne ali drugačne bližnjice, da imetniki izpita B za pridobijo izpit za kategorijo A1.
Če bo vladni predlog sprejet, lahko pričakujemo tudi povečano prodajo motociklov z delovno prostornino do 125 kubičnih centimetrov.
Kaj o predlogu menijo člani uredništva?
Matjaž Tomažič
Predlog absolutno podpiram. Pravzaprav menim, da gre po uvedbi avtocestne vinjete prvič za zares dober predlog na področju prometne zakonodaje. Trenutnih 45 kilometrov na uro je namreč tudi za mestni prometni tempo premalo celo za varno vožnjo po mestnih vpadnicah, za kakšno regionalno cesto, ki povezuje obrobna naselja z mestom, pa celo nevarno. Hitrosti, ki jih dosegajo 125-kubični skuterji in motocikli, so sicer velike, vendar v smislu pospeševanja in dojemanja okolice še vedno enostavno obvladljive. Vsak povprečno spreten in za vožnjo na dveh kolesih zainteresiran avtomobilist z obvladovanjem 125-kubičnega motocikla ali skuterja ne bi smel imeti prevelikih težav, saj so osnove vožnje enake kot pri 50-kubičnih modelih.
Predlagani postopek za pridobitev dovoljenja oziroma ustrezne kode je korekten in po mojem mnenju zadosten. Dodal bi le še preizkus na spretnostnem poligonu, da ne bo preveč popraskanih bokov in vrat. Da, zgodil se bo tudi kakšen dodaten padec. Žal to pride zraven, toda ali je kdo že preštel vse polomljene kosti, ki so posledice padca s skirojem ali kolesom?
Peter Kavčič
No, končno se nekaj premika! Ko berem in raziskujem to temo, pa se nikakor ne morem znebiti občutka, da smo v naši državi zopet bolj papeški od papeža. Absolutno podpiram idejo, da samo z znanjem o cestnoprometnih prepisih in z izpitom za avto, a brez praktičnega dela nihče ne sme sesti na motocikel ali maksi skuter in se odpeljati v promet. Skuter ali motocikel, ki sodi v kategorijo A1, zmore že lepo hitrost, tam do 120 kilometrov na uro.
Všeč mi je, da bi bilo za pridobitev treba opraviti nekaj ur vožnje pod nadzorom inštruktorja. To, da na koncu predvidevajo še teoretični in praktični del opravljanje izpitne vožnje, pa je po mojem mnenju nesmisel in ne bo spodbudilo ljudi k uporabi dvokolesnikov, da bi se tako zmanjšala gneča na cestah. Torej, zakaj potem sploh sprejemamo tak zakon? A lahko pridemo do takšne rešitve, da dokument, ki izkazuje, da je oseba sposobna voziti motorno kolo, ki sodi v kategorijo A1, podpiše inštruktor oziroma odgovorni v avtošoli, ko ocenijo, da je kandidat ustrezno pripravljen? Je težava v pravnih detajlih in odgovornosti? Se lahko zgledujemo po Nemčiji? Kajti kaj smo potemtakem sploh naredili?
Vse je skoraj tako, kot če bi opravljal postopek za običajno vozniško dovoljenje kategorije A oziroma A2. Razlika je le v minimalnih urah v avtošoli, če takole čez prst ocenim razliko. Upam, da se bodo odločevalci odločili dobro za ljudi in promet. Trenutni predlog tega vsekakor ne bo prinesel!