Snovanje četrtega rodu Priusa bi moralo biti za Toyotine konstruktorje pravzaprav preprosto: tehnologija Hybrid Synergy Drive je razvita skoraj do popolnosti, dodatno tehnološko novost priključne hibridne tehnologije so temeljito preizkusili že v tretjem rodu Priusa, zatorej bi morali le še oblikovalci poskrbeti, da bi bila zunanjost nekaj novega, dovolj privlačnega in prepričljivega, pa bi bil že do zdaj uspešen model lahko še uspešnejši.
A prav v tem je težava – Priusovi kupci namreč od Toyote zahtevajo tehnološke novosti, saj gre za precej napreden model, kakršnih pri tej japonski znamki ni veliko v ponudbi (pa tudi drugje ne). Za Priusa so morali pri Toyoti zato izbrati še nekaj več – to pa je vključitev njihovih načrtov izdelave prvega serijskega avtomobila s pogonom na gorivne celice v Priusovo ponudbo!
To pomeni, da se bo Priusov videz močno zgledoval po študiji, ki smo si jo lahko ogledali na lanski decembrski avtomobilski razstavi v Tokiu. Seveda ga bodo malce priredili, da videz ne bo tako radikalen, odprtine za zrak na prednji strani bodo manjše, sicer v slogu zadnjih Toyotinih novosti (novi Aygo, prenovljeni Yaris), a po svoje oblikovalci poskušajo ohraniti tudi dosedanje Priusove značilnosti. Sem spada predvsem iskanje najboljših oblikovnih rezultatov, začinjenih z odličnim obnašanjem v vetrovnem kanalu. Z manjšim uporom je tudi poraba energije manjša, to zagotovo vedo in upoštevajo tudi v Toyotinem konstrukcijskem oddelku.
Novi Prius bi moral biti nekaj lažji kot dosedanji, drugi cilj pa je tudi precej zmanjšati stroške izdelave. Tako bo novi Prius eden prvih Toyotinih avtomobilov, ki bo zasnovan na novi Toyotini platformi (New Global Architecture). Tako bodo lahko tudi za novega Priusa uporabili številne sestavne dele, ki jih sicer tudi v svojih drugih modelih. Dodatna naloga pa je čim bolj optimizirati osrednji del tehnološke vsebine ob pogonskem sklopu, namreč akumulatorski del. Toyota je glede izbire baterijske tehnologije še vedno na razpotju – litij-ionski akumulatorji so sicer lažji in učinkovitejši, a je tudi težje zagotavljati njihovo varnost (učinkovito hlajenje, da ne pride do požarnih nevšečnosti). Ti akumulatorji so – vsaj za zdaj – tudi precej dražji od nikelj-kovinsko hidridnih. Glede tega, kaj je bolje, tudi ob največjem vztrajanju v pogovorih s Toyotinimi inženirji ne moreš dobiti uporabnega odgovora. A če sklepamo po tistem, kar nameravajo uporabljati za tehnološke rešitve pri pogonu z gorivnimi celicami, bomo najbrž nad novim načinom shranjevanja elektrike pri Priusu presenečeni, zagovorniki novosti pa zadovoljni.
Vsekakor pa je pričakovati nekaj novosti tudi na področju konvencionalnega dela Priusovega pogona. Bencinski motor, ki deluje po Atkinsonovem ciklu, bo ostal, a na željo uporabnikov iz Amerike in Evrope bo pridobil nekaj moči, najbrž s povečano delovno prostornino, pa tudi motorni izkoristek naj bi z 38 odstotkov dvignili na 40. Pričakovati je tudi, da bo četrti Priusov rod glede porabe goriva in izpustov še učinkovitejši (okoli 3,2 litra ali celo manj povprečne porab goriva na 100 km, vrednosti izpusta pa pod magično mejo 80 gramov CO2 na kilometer).
Toyotin Prius bo na domačem, japonskem trgu predvidoma na voljo sredi leta 2015, v začetku prihodnjega leta pa tudi v Evropi.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del