Škodin Yeti je bil eden od prvih križancev na naših cestah, kmalu pa se bo poslovil. Naslednik namreč ne bo imel več enakega imena.
Kot je pri avtomobilih, ki so v zadnjem delu svoje prisotnosti na trgu (seveda ne glede na to, ali dobijo naslednika ali ne), v navadi, so posebne izdaje z boljšo opremo in nižjo ceno eden od najučinkovitejših načinov pospeševanja prodaje. In testni Yeti Monte Carlo spada v to kategorijo.
Oznaka Monte Carlo pri Škodi seveda ni nobena novost, z njo že od začetka označujejo vizualno bolj športne in po opremi bogatejše modele, ki seveda niso prav nič športni – imajo pa ponavadi tudi dvobarvno zunanjost s streho drugačne barve. Kupci pač zahtevajo nekaj individualnosti tudi pri cenovno ugodnih avtomobilih in pri Škodi so jim ustregli.
Da je tale Yeti na pogled nekaj posebnega, je jasno že na daleč. Črna streha in platišča v kombinaciji z živo rdečim ostankom zunanjosti ga naredijo vpadljivega, enaka črno-rdeča kombinacija pa se nadaljuje v notranjosti.
In vsaj toliko, kot je opazen, je tudi uporaben. Da se v Yetiju sedi dobro, da je prostora zadaj dovolj in da je prtljažnik manjši, kot bi si predstavljali (Yeti je pač precej kratek), a še vedno dovolj uporaben, že vemo. Pri Monte Carlu je bolj zanimiva oprema: sedeži zadaj so ločeni in nastavljivi, klimatizacija je samodejna in dvopodročna, merilniki imajo večfunkcijski prikazovalnik, tu pa so še sistem start/stop, zadnje luči LED, sistem za prostoročno telefoniranje, tempomat, športni sedeži in prenosna svetilka LED v prtljažniku (ki zna priti še kako prav). V kombinaciji z dvolitrskim turbodizlom in štirikolesnim pogonom je cena dobrih 23 tisočakov.
Motor sicer zmore vsega 110 'konjev', a v kombinaciji z dobro izračunanim šeststopenjskim menjalnikom je to še dovolj za znosno živahno vsakdanjo vožnjo. Malce slabše se znajde le na avtocesti (zato tudi za kak deciliter višja, a glede na štirikolesni pogon še vedno zelo dobra 5,2-litrska poraba na normnem krogu), ko se mora malce bolj naprezati.
In seveda: ko govorimo o avtomobilih, ki se počasi poslavljajo, je cena na ceniku še manj zavezujoča kot pri drugih. 24 tisočakov (na račun dodatne opreme) je za takšen avto namreč precej, a v resnici zna biti ta številka precej nižja – in zelo sprejemljiva.
besedilo: Dušan Lukič · foto: Saša Kapetanovič
