Odločitev o njegovem odhodu naj bi bila sprejeta soglasno.
Carlos Tavares, ki je 1. decembra nepričakovano odstopil s položaja izvršnega direktorja Stellantisa, je pojasnil, da je bila njegova "prijateljska" odločitev posledica nesoglasij z upravnim odborom glede strategije.
Tavares, ki je slovil kot eden najuglednejših voditeljev avtomobilske industrije, ni razkril podrobnosti o razlikah v pogledih, je pa portugalskemu časopisu "Expresso" povedal, da sta odločitev o njegovem odhodu skupaj sprejela on in predsednik Stellantisa, John Elkann.
Nepremostljive razlike v strateških ciljih
Viri, seznanjeni z dogajanjem, so za Reuters povedali, da je do nenadnega odhoda prišlo zaradi ciljev, ki jih je Tavares postavil in jih je del članov odbora ocenil kot nerealne ali celo škodljive. Tavares je poudaril, da je bila njegova glavna skrb ohraniti usklajenost podjetja:
"Podjetje z 250.000 zaposlenimi, prihodki v višini 190 milijard evrov in 15 blagovnimi znamkami, ki jih prodaja po vsem svetu, ne more delovati brez usklajenosti. To bi lahko ogrozilo strateško upravljanje," je dejal v intervjuju, objavljenem 12. decembra.
Na vprašanje, ali ga je izid razočaral, je odgovoril: "Ne, sploh ne." Dodal je, da bi, če bi se lahko vrnil v preteklost, ravnal enako.
Kritike na račun njegovega vodenja
Tavaresova metoda vodenja je bila pod drobnogledom že pred njegovim odhodom, še posebej po upadu prodaje v Severni Ameriki, kar je Stellantis septembra prisililo k izdaji opozorila glede dobička za leto 2024. Pod njegovim vodstvom so se cene Stellantisovih avtomobilov v ZDA in Evropi močno zvišale, kar je po mnenju prodajalcev, analitikov in strank negativno vplivalo na konkurenčnost.
V svojem prvem intervjuju po odstopu je Tavares trenutne razmere v avtomobilski industriji opisal kot začetek "darvinističnega" obdobja:
"Ko se soočaš z nevihto, moraš usmerjati ladjo glede na valove. Ne moreš izgubljati časa z razpravami o najboljšem načinu soočanja z njimi," je zaključil.
Tavaresov odhod odpira novo poglavje za Stellantis, ki se bo moral spopasti z izzivi, kot so znižanje stroškov, povečevanje konkurenčnosti in boljša odzivnost na spreminjajoče se tržne razmere.
