Avtomobilska znamka, ki je svojo pot začela kot otrok dveh avtomobilskih zanesenjakov in skrivnega načrta za polastitev nekdanjega podjetja, nato pa se razvila v eno izmed najbolj uglednih podjetij na svetu.
Chevrolet je danes brez dvoma eden izmed največjih avtomobilskih proizvajalcev na svetu z letno prodajo okrog 4,8 milijona vozil – avtomobilov, športnih terencev in lahkih tovornjakov – letno, ki jih izvaža v skupno 115 držav po vsem svetu. Velja tudi za enega izmed velikanov ameriške avtomobilske industrije, ki so v začetku prejšnjega stoletja nastali v Detroitu. To se je zgodilo leta 1911 in od vsega začetka je bil Chevrolet del zanimive igre skrivalnic. A pojdimo po vrsti.
Čeprav je podjetje Chevrolet ameriško, to ni veljalo za njegovega ustanovitelja, Louisa-Josepha Chevroleta. Ta se je namreč leta 1878 rodil v švicarskem kraju La Chaux-de-Fonds švicarsko-francoskima staršema. Leta 1886 se je nato družina preselila v Francijo, kjer se je Louis, tako kot številni drugi kasnejši ustanovitelji avtomobilskih podjetij, začel navduševati nad kolesarskimi dirkami. Hkrati se je začel navduševati nad mehaniko in se zato leta 1895 zaposlil v delavnici Roblin. Tu je delal štiri leta, nato pa ga je pot preko Pariza, Montreala in New Yorka vodila v Brooklyn, kjer se je kot oblikovalec zaposlil v tovarni de Dion-Bouton.
Mladostniška želja po dirkanju pa pri Louisu ni ugasnila. Namesto tega je kolo zamenjal z avtomobilom. Leta 1905 je tako pristopil k Fiatu, dve leti kasneje pa je pot nadaljeval pri podjetju The Autocar iz Philadelphije. V Philadephiji pa je ostal le kratek čas, saj se je hitro zbližal s podjetjem Buick, ki je bilo že takrat v lasti General Motorsa. Hitro se je tako tudi zbližal z Williamom C. Durrantom, prvim možem korporacije, ki si je že takrat lastila večino ameriških znamk; poleg Buicka tudi Pontiac, Oldsmobile in Cadillac, če naštejemo le najpomembnejše med njimi.
Povezale so ju dirke
Durrant in Chevrolet sta hitro postala prijatelja in sodelavca. Louis se je tako zaposlil pri Buicku, kjer je delal kot oblikovalec, hkrati pa je tudi zasnoval prvi šestvaljni motor za avtomobil, ki ga je pripravljal. Vendar pa čas, ko se je njuno sodelovanje še poglobilo, ni bil več daleč. Durrant je namreč kot vodja korporacije GM vodil prevzeme zgoraj omenjenih avtomobilskih znamk, za kar je najemal velikanske kredite. Leta 1910 je zato na zahtevo bank upnic odstopil s svoje funkcije.
Kljub temu pa Durrant ni želel oditi potihoma, zato se je obrnil na svojega novega poslovnega partnerja Louisa Chevroleta in skupaj sta nato leta 1911 ob pomoči še nekaterih vlagateljev ustanovila novo avtomobilsko podjetje Chevrolet Motor Car Company. Prvi avtomobil, Series C Classic Six, na cesto zapelje že naslednje leto, cena zanj pa znaša zajetnih 2.150 ameriških dolarjev.
Ločitev po vsega dveh letih
Vseeno pa sožitje med partnerjema ne traja dolgo. Leta 1913 se Durrant in Chevrolet razideta. Slednji Durrantu pusti tudi pravice do uporabe njegovega priimka pri izdelavi novih vozil, sam pa skupaj z bratoma Gastonom in Arthurjem, prav tako dirkačem, leta 1914 ustanovi novo podjetje za izdelavo Frontenac Motor Company. Sprva uspešno podjetje leta 1921 sklene posel z znamko Stutz Motor Company, ki pa gre hitro po zlu, s tem pa tudi mlado avtomobilsko podjetje. Pot je zato nadaljeval kot glavni inženir in podpredsednik podjetja American Motor Company vse do leta 1941, ko je umrl zaradi zapletov pri amputaciji noge.
Durrant je medtem nadaljeval z delom v podjetju Chevrolet. Po odhodu poslovnega partnerja je predstavil nov logotip podjetja, za katerega se domneva, da simbolizira križ na zastavi Švice, domovine Louisa. Prvič se je novi logotip podjetja pojavil naslednje leto na modelu Royal Mail Roadster.
Zmagoslavni povratek in združitev z GM
Prva prelomnica za podjetje je prišla leta 1915, štiri leta po ustanovitvi. Chevrolet je namreč predstavil prvi cenovno ugoden avtomobil, Model 490, katerega cena je znašala 490 dolarjev. Avtomobil je predstavljal direktno konkurenco uveljavljenemu Fordu T. Uspeh je bil zagotovljen in do leta 1929 je Chevrolet z letno prodajo preko milijona vozil po prodaji prvič prehitel Ford.
Druga prelomnica je nato sledila le leto dni kasneje, leta 1916. Durrant, ki je bil prisiljen zapustiti mesto direktorja General Motorsa, je namreč pod krinko novoustanovljenega podjetja kupil 'svoje' nekdanje podjetje in se tako vrnil na mesto, ki ga je le pet let pred tem prisilno moral zapustiti, Chevrolet pa je umestil v svoj stari-novi koncern.
Po umestitvi Chevroleta v skupino General Motors je podjetje z izdelavo tržno dostopnih avtomobilov nadaljevalo svojo rast na trgu. Leta 1929 je tako predstavilo model Chevrolet Six, najcenejši avtomobil s šestvaljnim motorjem na domačem trgu. Druga pomembna novost je sledila šest let kasneje s predstavitvijo modela Suburban Carryall. Avtomobil se je v svetu avtomobilske industrije proslavil kot prvi športni terenec, ki ob rednih prenovah ostaja model z najdaljšo neprekinjeno proizvodnjo na svetu.
Od športnih do električnih avtomobilov
Kljub temu, da je Chevrolet postal proizvajalec avtomobilov za širok trg kupcev, pa jih to ni ustavilo pri tem, da bi v svojih avtomobilih znova in znova predstavljali revolucionarne tehnologije. Leta 1935 so tako predstavili prvi primer neodvisnega sprednjega vzmetenja, pet let po koncu druge svetovne vojne pa s Powerglidom tudi prvi samodejni menjalnik v avtomobilu srednjega cenovnega razreda.
Petdeseta leta so za Chevrolet prinesla preporod znamke, hkrati pa tudi začetek nastanka legend. Začelo se je z letom 1953. Takrat je luč sveta zagledal eden prvih ameriških športnih avtomobilov, Corvette, hkrati pa tudi prvi serijski avtomobil s karoserijo iz steklenih vlaken. Temu sta nato sledila še dva manjša in cenejša športna avtomobila, Corvair in Camaro, s predstavitvijo katerega je leta 1967 še dodatno zaostril boj na trgu s Fordom. Camaro je ob tem služil tudi kot osnova za Pontiacov model Firebird. Tovrstna naveza je obstala vse do leta 2008, ko je General Motors objavil ukinitev znamke Pontiac.
Kot se za znamko Chevrolet spodobi – nenazadnje je njen soustanovitelj kasneje postal prvi mož General Motorsa, nato pa poskrbel za združitev obeh – je skozi vso svojo zgodovino ostala glavno ime koncerna. V praksi to pomeni, da se je preko te znamke GM širil po celotnem svetu, leta 2005 ponovno tudi v Evropo, kjer je sicer že upravljal z znamkama Opel in Vauxhall. To je bil na koncu tudi eden izmed razlogov, da je znamka po zgolj enajstih letih Evropo tudi zapustila. A to nikakor ni znak slabe kondicije znamke, ki za katero lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih letih krojila svet avtomobilske industrije – poslej tudi kot eden izmed večjih proizvajalcev električnih vozil.
Jure Šujica
Foto: Chevrolet, Arhiv AM
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"