Dirkaški konec tedna v Imoli leta 1994 ni pretresla le ena, temveč kar dve smrti. Danes se spominjamo 30 obletnice slovesa enega največjih ...
Danes torej mineva natanko 30 let, odkar je svet formule 1 pretresla žalostna vest o smrti enega najboljših dirkačev Brazilca Ayrtona Senne. Tragedija se je zgodila na dirki za veliko nagrado San Marina v Imoli. Navkljub dejstvu, da legendarnega brazilskega dirkača že 30 let ni več, pa spomin nanj ostaja neizbrisljiv.
"Bilo je kot bi Kristusa živega križali," je o tragediji, ki je trajno spremenila svet motošporta dejal takratni šef formule 1 Bernie Ecclestone. Tisti konec tedna je bil zanj in za celotno formulo 1 črn.
Najprej Ratzenberger ...
Dan prej se je namreč v sobotnih kvalifikacijah smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger, ki je v kvalifikacijah zapeljal čez robnik ob progi, kar je povzročilo poškodbo desnega krilca njegovega vozila. Namesto, da bi se vrnil v boks, je nadaljeval z vožnjo, a pri tem svojega dirkalnika ni bil več sposoben obvladati in s hitrostjo 314 km/h v ovinku Villeneuve trčil v betonski zid. Navkljub dejstvu, da so nesrečnega Avstrijca takoj po trčenju prepeljali v bolnišnico, je zaradi poškodb umrl.
Dan pozneje je bil betonski zid usoden še za trikratnega svetovnega prvaka Ayrtona Senno. Usoda se je tisti konec tedna kruto poigrala s karavano formule 1.
Senna je bil namreč ob pogledu na tragično preminulega kolega in tekmeca izjemno žalosten, a sla po dirkanju mu ni dovolila, da ne bi naslednji dan spet šel na stezo v Imoli, čeprav naj bi bil po pisanju nemškega časnika Welt do nastopa zadržan.
Ob tem je za voznikov sedež zapičil zvito avstrijsko zastavo, s katero je nameraval pomahati v primeru zmage v spomin na dan prej tragično preminulega Ratzenbergerja.
Toda sedmi krog dirke je bil zanj usoden. V sicer blagem levem ovinku Tamburello je njegov dirkalnik natanko ob 14.17 zletel s proge in se s hitrostjo 211 km/h zaletel v že omenjeni zid ob progi, pri čemer je avtomobilu odtrgalo sprednje desno kolo in nosni stožec. Iz televizijskih posnetkov je bilo takoj razvidno, da je Senna utrpel hude poškodbe, ki so bile zanj, kot se je izkazalo kasneje v kliniki v Bologni, usodne.
Po tej nesreči je Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) močno poostrila varnostne ukrepe na dirkah formule 1. "Ratzenberger in Senna nista umrla zaman," je za avstrijsko tiskovno agencijo (APA) dejal Stefano Domenicali, trenutni direktor dirk formule 1. Po omenjenem tragičnem dogodku so namreč med drugimi odstranili betonske zidove. Kako je bilo sploh mogoče, da so slednji nekoč stali ob dirkališčih, je sicer že začetek neke druge zgodbe.
Od smrti Ayrtona Senne so v formuli 1 uvedli tudi t.i. sistem Hans, ki v primeru nesreče ščiti glavo in vrat ter preprečuje bazilarni zlom lobanje, povečali pa so tudi stranske stene pilotske kabine.
20 let zatišja
V F1 nesreč s smrtnim izidom ni bilo naslednjih 20 let, vse do VN Japonske v Suzuki, ko je Francoz Jules Bianchi oktobra 2014 na povsem razmočenem cestišču zdrsnil s steze in zadel v rob vozila za odstranjevanje dirkalnikov. Bianchi je bil več mesecev v umetni komi zaradi hudih poškodb glave, a je julija 2015 v bolnišnici v Nici umrl.
Po tej nesreči so uvedli še strožja varnostna pravila, pri čemer na stezi ob dirkanju in rumenih zastavah ne sme biti preostalih vozil. Te so lahko na stezi zgolj ob virtualnem varnostnem avtomobilu. Za zaščito glave so kasneje uvedli tudi sistem HALO, konstrukcijo, ki ob strani in nad čelado varuje voznika. Pred tem so ta sistem uporabljali že v drugih dirkaških serijah. Obenem so uvedli obširno revizijo prej sprejetih varnostnih ukrepov v F1.
Ayrton Senna spada med pregovorno nesmrtne dirkače. Na preizkušnjah za svetovno prvenstvo je zabeležil skupno 41 zmag, kar ga uvršča na šesto mesto med vsemi dirkači. Pred njim so zgolj Alain Prost, Sebastian Vettel, Max Verstappen, Michael Schumacher in Lewis Hamilton.
Brazilec iz Sao Paula je v F1 debitiral 25. marca 1984 na dirki za Veliko nagrado Brazilije, svojo prvo zmago pa je dosegel 21. aprila 1985 na Veliki nagradi Portugalske v Estorilu za moštvo Lotus Renault.
Tri leta kasneje je z Mclarnom osvojil prvi naslov svetovnega prvaka, naslednje leto pa je moral priznati premoč Francozu Alainu Prostu. V letih 1990 in 1991 je uspeh ponovil še dvakrat, s čimer je pri 31 letih postal najmlajši dirkač, ki mu je to uspelo trikrat.
Zadnjič je zmagal 7. novembra 1993 na dirki za VN Avstralije. Vse tri naslove je dosegel z moštvom Mclaren, ki mu je ostal zvest vse do leta 1994, ko je prestopil k Williamsu, a žal le do 30. aprila, ko se je njegova dirkaška pot pri 34 letih tragično zaključila v Imoli. Blizu mesta nesreče še danes stoji njegov kip.
Ena slovesnost za oba
V Imoli bodo pripravili poseben dogodek ob 30. obletnici tragičnih nesreč Senne in Ratzenbergerja, ki se ga bo udeležil tudi Domenicalli in številni drugi, vključno z visokimi političnimi predstavniki iz Italije in Brazilije.
Kot je za spletni portal RacingNews 365 dejal predsednik dirkališča v Imoli Giancarlo Minardi, se bodo 1. maja po pogovorih z družino Ratzenberger spomnili obeh dirkačev hkrati. "Prvi maj bo vselej zaznamovan s tragično smrtjo Senne in Ratzenbergerja. V dirkaškem muzeju bomo imeli Sennin dirkalnik, njegove čelade, obenem pa bo na voljo tudi razstava likovnih del z njegovo podobo," je dejal Minardi.
"Zdi se, kot da je Senna umrl včeraj. Zame nikoli ni zares umrl, saj je njegova smrt ključno vplivala na razvoj tega športa. Ne le v F1, temveč tudi v mlajših kategorijah je njegova nesreča botrovala številnim spremembam kar se tiče varnosti. Za to moramo biti na nek način hvaležni," je še sklenil predsednik dirkališča v Imoli.
Preberite še: