Dva dni pred startom jubilejnega 30. relija Dakar, ki bi moral biti najveličastnejši doslej, je odjeknila novica, da je dirka zaradi groženj s terorističnimi napadi odpovedana!
Po uvodnem šoku, ki je samo v Lizboni zavil v brezupni molk 2.700 udeležencev relija, je sledilo zavedanje, kako katastrofalne posledice za ta šport in celo za vsak bodoči športni dogodek bo imela ta vsekakor pogumna odločitev. Dakarski reli je teroristične grožnje oziroma napade puščavskih gusarjev doživljal skoraj vsako leto. Na tekmovalce so že streljali, jih ropali, nič nenavadnega ni bilo, če so ukradli kakšen dirkalni tovornjak ali avtomobil. Zadnja odmevnejša kraja je bila tista leta 1998, ko so v Maliju ukradli dirkalno Tatro, ki se je potegovala za zmago med tovornjaki. Leta 2000 so tekmovalce z njihovimi vozili vred prepeljali iz Malija v Libijo kar s transportnimi letali.
Takrat je bila nestabilna osrednja Sahara res prenevarna, a še danes ni razjasnjeno, ali je francoska obveščevalna služba na satelitskih posnetkih videla karavano kamel ali vojaško skupino. Skratka nevarnost, da bodo na tekmovalce streljali, je bila vseskozi prisotna, a je organizatorjem vedno uspelo najti ustrezno rešitev. Izpuščene etape in skrajšane trase so bile zaradi groženj nekaj normalnega. Vedno se je torej našla rešitev. A letos alternative ni bilo. Organizator preprosto ni imel ‘plana B’, kar je pravzaprav tisto najhuje. To je bil največji šok za slehernega udeleženca tokratnega relija.
Rezultat tekme med teroristi in športom je zdaj 1 : 0. Če jim je uspelo tu, zakaj jim ne bi uspelo še na pariškem maratonu ali na sloviti kolesarski dirki po Franciji Tour de France? Oba velešportna dogodka namreč organizira prav A.S.O., ki je tudi organizator Dakarja.
Vsi zvezdniki dakarskega relija so menili, da je taka odločitev ob tako hudi grožnji edina prava. Toda KTM-ov šef relijske ekipe Heinz Kinigadner trdi, da bi lahko izpeljali krajšo varianto, enakega mnenja pa je tudi avtomobilist, sicer ameriški junak dirk NASCAR Roby Gordon, ki pravi »Dirkali bi tudi samo na Portugalskem ali v Španiji, če bi bilo potrebno, najslabše pa je to, da dirkalnih strojev ne moremo niti pognati v tek.«
Miran Stanovnik, eden izmed bolj izkušenih tekmovalcev, ki bi na tem reliju startal že 12. zapored, je takole strnil nekaj misli: »Če verjamemo temu, kar so nam povedali, in sicer da je grožnja terorističnih napadov res tako velika in neobvladljiva, potem je to logična in edina prava rešitev. Nevarna območja, kjer bi lahko karavano udeležencev napadle skrajne islamske skupine, so menda že v Maroku, največja nevarnost pa naj bi grozila v Mavretaniji. Morda bi bil dovolj že simbolični start in ena etapa po Portugalskem, s čimer bi se zadovoljilo mnogo sponzorskim pogodbam, ki so pogojene prav s startom na dirki.
Je pa res, da so prav pri A.S.O. dobili največ medijskega prostora in da je njihova škoda daleč najmanjša. Krožijo tudi govorice o tem, da se francosko vodstvo ne razume najbolje z vlado v Mavretaniji in tako rešujejo svoje spore. Odpoved dirke in francoska označitev Mavretanije kot nevarne države je velik udarec za turizem, ki je ena glavnih dejavnosti v tej revni zahodnoafriški državi. Vsekakor je razumljivo, da A.S.O. in francoska vlada dobro in tesno sodelujeta, ne nazadnje prav ta organizacija skozi športne dogodke predstavlja Francijo širnemu svetu.«
V tem trenutku se tudi še ne ve, koliko denarja bodo tekmovalci zaradi preklica dobili vrnjenega. Večina upa vsaj na povračilo startnine, stroški, povezani s transportom dirkalnikov in opreme, pa verjetno ne bodo nikoli povrnjeni. Pri ekipi Sugawara, ki je z Japonske pripeljala tri tovornjake in dva avtomobila, so samo za transport do Lizbone plačali 60 tisoč evrov. In to je samo ena od 570 posameznih zgodb. Toliko ekip je bilo namreč prijavljenih na dirko.
Na kratko: A.S.O. je samo s startninami do lanskega poletja pobral okrog 25 milijonov evrov! Od tega, kako bodo vrnili denar, pa bo odvisna sezona marsikaterega zasebnega dirkača. Da o tem, kaj so pričakovali od dirke pri Red Bullu, niti ne razmišljamo preveč, saj so pokrovitelji ekipi Volkswagna in delu tovarniške ekipe KTM. Verjetno je bilo v igri kar nekaj milijonov, ki pa jih sedaj ne bodo mogli medijsko unovčiti, a to je spet samo en primer.
Podobno kot razmišlja Tomaž Merhar, naš drugi Slovenec na dirki, razmišlja večina tekmovalcev: »Preostane nam le to, da se prijavimo na kakšno drugo dirko in vsaj tako potešimo dirkaško žilico ter zadostimo sponzorjem, ki so vložili denar v naše skupne projekte.«
Tunizijski reli Optic 2000, ki bo na sporedu od 23. aprila do 4. maja, bo očitno vrhunec sezone. Prav zaradi odpovedi Dakarja namerava organizator N.P.O. izpeljati dodatno etapo v Libiji. Miran Stanovnik, ki je že prijavljen na dirko, pravi, da nameravajo vsi najboljši tekmovalci nastopiti v Tuniziji, tako da bo dirka zelo zahtevna. Sicer pa sezona vsekakor ponuja kar nekaj alternativ. Svetovno prvenstvo pod okriljem FIE šteje štiri dirke, motoristi pa lahko pod okriljem FIM-a nastopijo na šestih dirkah.
Nam najbližja bo tudi tokrat Baja Italija (www.italianbaja.com) v okolici Pordenona med 15. in 16. marcem, prav tako zanimiva pa je dirka Baja Španija (www.bajaspain.com) v okolici Zaragoze sredi julija.
Po odpovedi Dakarja so začele krožiti tudi govorice, da naj bi A.S.O. organiziral dirko po Madžarski in Romuniji, a to je malo verjetno. Mnogo trdnejšo osnovo ima novica, da bi Dakar 2009 ali 2010 startal iz Budimpešte. Ali bo šel do Afrike prek Sredozemlja ali prek Balkana, pa seveda ne moremo vedeti. V tem hipu je še najvarnejša in najbolj logična povezava trase prek Tunizije, Libije in Egipta, kjer je reli gostoval že dvakrat. Podporo je ponudil tudi minister za šport in turizem v Čilu: »Dirko lahko speljete tudi po Južni Ameriki, tu imamo dovolj puščave in zahtevnega terena in nihče nam ne grozi s terorističnimi napadi.« A to je malo verjetno.
Naj končamo z besedami Edija Oriolija, večkratnega zmagovalca med motoristi: »Dakar je lahko le v Afriki, sicer ne more nositi tega imena.« Ali Dakar 2009 bo, bomo verjetno izvedeli čez nekaj mesecev. Vsekakor upamo, da to ni konec legendarne dirke. Kar pa je seveda tudi eden od mogočih scenarijev.
Peter Kavčič, foto: moštva
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del