Po sekundo na krog je na VN Monaka 2000 pridobival vodeči Michael Schumacher. Vse je kazalo na lahko zmago Nemca, a se je v igro vmešal okvarjen izpuh, ki je zaradi vročine stopil vpetje kolesa, in Schumi je moral odstopiti. Kimi Räikkönen je imel s podobno težavo na letošnji VN Francije več sreče, vzdržal je do konca, prehitel pa ga je le moštveni kolega Felipe Massa.
Ferrarijeve težave z izpuhom niso nobena redkost. Schumacher, recimo, je imel podobne težave tudi na VN Španije 2004, ko je s čudno rohnečim Ferrarijevim V10 celo zmagal; vendar pa takrat, kot je dejal tehnični direktor Ross Brawn (zdaj je pri Hondi), okvara izpuha ni vplivala na zmogljivosti motorja, le karoserijo je vročina nekoliko načela.
Pri dirkalniku Kimija, ki je do dobre polovice 70 krogov trajajoče dirke brez večjih težav vodil, je okvara povzročila veliko večjo škodo, saj je odpadel celoten del, ki štrli na karoseriji. Na fotografiji lahko vidite, da je izpuh, ki se segreje vse do tisoč stopinj Celzija (! ), dodobra načel pokrov motorja, po Ferrarijevih besedah pa je precej vplival tudi na hitrost dirkalnika.
»Izgubili smo veliko moči. To je bila največja težava. Dirkalnik je bil počasen na ravninah, zlasti pa je bilo opaziti upad moči pri pospeševanjih iz počasnih ovinkov. Na srečo smo si na začetku dirke privozili veliko prednost, ne vem pa, če bi končal na drugem mestu, če bi moral prevoziti še nekaj krogov, « je dirko povzel Räikkönen, ki je bil najhitrejši na kvalifikacijah, do okvare pa je bil prepričljiv tudi na dirki (vodstvo in najhitrejši čas).
Ferrarijev šef Stefano Domenicali se je izrazil precej slikovito, ko je napovedal natančnejši pregled okvare in dejal, da je so z dirkalnika leteli deli po vsem dirkališču, zaradi česar bo zelo težko zbrati vse in ugotoviti, kje se je zalomilo. Ferrari še premišljuje, da bi na VN Velike Britanije v Silverstonu, kjer bo dirka prihodnji konec tedna, izkoristili možnost (edino na leto) nekaznovane zamenjave agregata v dirkalniku svetovnega prvaka. Domenicali je še dodal, da je odpadli izpuh povzročil težave tudi na drugih frontah, ter s tem potrdil kompleksnost zgradbe dirkalnika: »Če izgubiš izpuh, pade zmogljivost, motor deluje drugače, temperatura se viša, tlak vode pa niža.«
Izpuh je zelo pomemben del dirkalnika formule ena, saj je tudi od tega dela odvisna moč motorja. V osnovi se izpuh dirkalnika F1 'obnaša' podobno kot izpušni sistemi v naših osebnih avtomobilih, kar pomeni, da odnaša pline iz motorja in jih varno spušča v zrak.
A ker je F1 zelo kompleksno vozilo, je tak tudi izpušni sistem: natančno varjenje in precizen dizajn sta tu ključnega pomena, dolžina izpušnih cevi je natančno izračunana, vse skupaj pa zlahka označimo za avtomobilsko umetnost. Ker mora biti dirkalnik kar se da aerodinamično oblikovan, morajo inženirji speljati izpuh čim bliže motorja. »Izpuh uglašujemo kot glasbeni instrument, saj mora biti motorni navor na najvišji možni ravni v vsem območju vrtenja, « razlaga Toyotin Luca Marmorini in ima v mislih tudi dolžino izpušne cevi, ki igra pomembno vlogo pri navoru.
Da je izpušni sistem res ključnega pomena, pove tudi podatek o okoli 95 tisoč izpustih plina (pri najvišjih vrtljajih motorja) na minuto! Povrhu vsega mora biti izpušni sistem narejen tako, da je čim lažji, kar pomeni tanke stene, ki pa lahko zaradi vibracij in vročine počijo.
Ko smo že pri temperaturah, ki so grozile vpetju Kimijevega dirkalnika, poglejmo še, kako vroč je pravzaprav dirkalnik formule ena. Zavorne ploščice in koluti se pri zaviranju segrejejo prek 1.000°C, sicer pa je njihova delovna temperatura med 550 in 600°C. Če ste že kdaj v življenju brez ustrezne opreme (rokavic) prijeli dirkalno gumo (vročo, seveda), ste si verjetno zapomnili: v F1 se guma segreje na več kot 130°C!
Francoska dirka je dokazala Ferrarijevo premoč. Felipe Massa se je s (podarjeno? ) zmago zavihtel v vodstvo skupnega točkovanja, Kimi Räikkönen se je lahko zahvalil bogovom za osem točk, Toyotin Jarno Trulli pa se je tretjega mesta veselil kot otrok.
Dirkač Toyote, ki je na VN Francije dirkal tudi za slovo od avtomobilskega velikana Oveja Anderssona, je po okvari Kimijevega izpuha v primerjavi s svetovnim prvakom na krog pridobival več kot sekundo, v lovu za Räikkönenom pa se je moral otepati napadalnega Kovalainena, saj je Finec po startu z desetega mesta (pet mest mu je zaradi domnevnega oviranja Webberja na kvalifikacijah pribila FIA) odpeljal eno od svojih najboljših dirk v F1.
Toda brez dvoma je najbolje v svoji karieri dirkača F1 na VN Francije zasijal Nelsinho Piquet in s prvima osvojenima točkama v F1 in s prehitevanjem moštvenega kolega Alonsa (pri prehitevanju Fisichelle za krog je nekdanjega prvaka odneslo, podarjeno luknjo pa je dva kroga pred koncem izkoristil Piquet) vsaj za nekaj dni povozil časopisne naslove, ki ga zaradi (dosedanjih) katastrofalnih rezultatov mečejo iz ekipe. BMW-ja po kanadski zmagi v Franciji nista igrala vidne vloge. Dirkalnik ni šel, kot bi moral, so dejali Bavarci.
Tudi Hamiltonu ni šlo. Britanec je po kazni zaradi nesreče, ki jo je povzročil na VN Kanade, startal šele s 13. mesta in na začetku dirke pri prehitevanju Vettla 'skrajšal' ovinek. Vsaj tako so stvar videli komisarji in Lewisa kaznovali s kazensko vožnjo skozi bokse, ti dodatni metri pa so pokvarili njegovo dirko. Tako, letošnja sezona bo še zelo napeta.
Rezultati dirke
1. F. Massa (Ferrari) 1.31:50, 245 (201, 608 km/h), 70 krogov, 308, 586 km
2. K. Räikkönen (Ferrari) +17, 984
3. J. Trulli (Toyota) +28, 250
4. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) +30, 512
5. R. Kubica (BMW) + 30, 512
6. M. Webber (RBR-Renault) +40, 304
7. N. Piquet (Renault) +41, 033
8. F. Alonso (Renault) +43, 372
9. D. Coulthard (RBR-Renault) +51, 072
10. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) +54, 521
11. T. Glock (Toyota) +57, 738
12. S. Vettel (STR-Ferrari) +58, 065
13. N. Heidfeld (BMW) +62, 079
14. R. Barrichello (Honda) +1 krog
15. K. Nakajima (Williams-Toyota) +1 krog
16. N. Rosberg (Williams-Toyota) +1 krog
17. S. Bourdais (STR-Ferrari) +1 krog
18. G. Fisichella (FIF1T-Ferrari) +1 krog
19. A. Sutil (FIF1T-Ferrari) +1 krog
Najhitrejši krog
K. Räikkönen (Ferrari) 1.16, 630 (207, 224 km/h)
Odstop
J. Button (Honda) – posledice nesreče
Kvalifikacije
1. K. Räikkönen (Ferrari) 1:16, 449
2. F. Massa (Ferrari) 1:16, 490
3. F. Alonso (Renault) 1:16, 840*
4. J. Trulli (Toyota) 1:16, 920
5. R. Kubica (BMW) 1:17, 037*
*Tretji (1:16, 693) in peti (1:16, 944) čas sta sicer dosegla McLarnova dirkača Hamilton in Kovalainen, a sta bila zaradi prekrškov kaznovana, prvi z desetimi, drugi pa s petimi startnimi mesti.
Vrstni red voznikov
1. Massa 48, 2. Kubica 46, 3. Räikkönen 43, 4. Hamilton 38, 5. Heidfeld 28, 6. Kovalainen 20, 7. Trulli 18, 8. Webber 18, 9. Alonso 10, 10. Rosberg 8 …
Vrstni red moštev
1. Ferrari 91, 2. BMW 74, 3. McLaren-Mercedes 58, 4. Red Bull 24, 5. Toyota 23, 6. Williams 15, 7. Renault 12, 8. Honda 8, 9. Toro Rosso 7