Ni skrivnost, da Mikko Hirvonen norveško zmago ceni bolj kot lansko avstralsko, ki je bila njegova prva v karieri. Očitno je tudi, zakaj je tako.
V Avstraliji, kjer je lani Miko dosegel svojo prvo zmago v karieri, ni bilo Sebastiena Loeba, moštveni kolega Marcus Grönholm pa je imel težave. Pot do avstralske zmage je bila tako za Mikka relativno lahka. Norveški reli je bila drugačna zgodba. Na Norveškem so reli za svetovno prvenstvo organizirali prvič, kar je pomenilo, da najboljši dirkači tu še niso dirkali (med izjeme spada Henning Solberg, lanski zmagovalec generalke tega relija).
Na izkušnje s poznavanjem trase se dirkači tako niso zanašali, pri popisu steze pa so bili vsi na istem – na začetku. In ker je reli po Norveškem tipičen zimski reli, kot Švedska, ki je bila na sporedu le teden dni pred tretjim letošnjim relijem, je bil po pravilu pisan na kožo skandinavskim dirkačem.
Mikko je presenetljivo prevzel vodstvo že na začetku, moštveni kolega Grönholm pa je za slab začetek okrivil slabšo izbiro gum, saj bi moral, kot je sam dejal, izbrati daljše žeblje. Sebastien Loeb je v petek še dosegal tudi zelo hitre čase, a si je privoščil preveč napak in nekajkrat zletel s ceste, enkrat pa mu je na startu ugasnil motor. V soboto si je Francoz na 11. hitrostni preizkušnji v lovljenju obeh Fordov privoščil katastrofalno napako, ko je zletel v kup snega, s sovoznikom pa sta ob pomoči lokalnih gledalcev potrebovala več kot osem minut, da sta se znova dokopala do ceste.
Super Seb je padel na 18. mesto in boj za točke je bil izgubljen. Očitno je pri Fordu prišlo do moštvenih ukazov, ki jih dirkača sicer nista priznala, a po Loebovi veliki napaki, ko je izpadel iz boja za stopničke, Hirvonen in Grönholm nista imela več tekmeca in je Marcus nehal napadati. Pri Fordu pač niso hoteli zapraviti dvojne zmage, ki jih je po tretjem letošnjem reliju ustoličila na vrhu obeh razpredelnic skupnega točkovanja.
Veliki kupi snega so kar nekajkrat premešali vrstni red. Subarujev Chris Atkinson je tako po izletu padel z devetega na 29. mesto, krivulje večine drugih dirkačev pa so tudi precej nihale. Odstopov je bilo malo, a še ti zaradi snežnih 'blazin' niso bili nič kaj atraktivni.
Zvezda relija je bil znova Gigi Galli. Italijan je bil po nekaj odličnih časih in tudi napakah najboljši na Pirellijevih gumah in najboljši Citroënov dirkač, mesto pred Skandinavcem Carlssonom in 'svetlobno leto' pred Loebom (14. mesto) in Sordom (25. mesto). Znova velja pohvaliti Kopeckyja s Škodo Fabio WRC!
Norvežani so dokazali, da si zaslužijo reli s statusom svetovnega prvenstva. Dirka je bila vzorno organizirana, gledalci pa so kljub nizkim temperaturam s številčnostjo in z zagrizenim navijanjem potrjevali, da ljubijo ta šport. Konec koncev imajo (najmanj) dva vrhunska dirkača, Henninga in Pettra Solberga, ki sta se udarila do zadnje povožene snežinke norveškega relija. Na koncu je bil uspešnejši starejši Henning s Focusom WRC, tudi po zaslugi bratove izbire gum, ki so mu na zadnjih nedeljskih HP-jih ostale le gume s krajšimi žeblji.
Na stopničkah za zmagovalce so stale kar tri Fordove posadke, kar se je zgodilo prvič po letu 1979 (reli po Novi Zelandiji).
Subaru bo že na prihodnjem reliju v Mehiki (9.–11. marec) predstavil novo Imprezo, za katero zatrjujejo, da je zrela za zmage. Sezona bo še zanimiva, saj prvi reliji zagotovo niso pokazali potenciala vseh ekip in predvsem dirkalnikov. Dirkači radi povedo, da se prava sezona začne po Švedski (letos po Norveški).