Prve vožnje novih modelov imajo s svojo lokacijo vse pogosteje neko dodatno sporočilo. Neki podton.
Novega C4 Picassa, denimo, smo spoznavali v okolici španskega Figueresa, Dalíjevih krajev . .
Saj se razumemo: Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Crispín Crispiniano de la Santísima Trinidad Ruiz in Salvador Felipe Jacinto Domenech sta imela neki poseben 'ljubi-sovraži' odnos. Se vam utrne kakšna asociacija med Citroënovimi limuzinskimi kombiji in tekmeci? Ampak nazaj k C4 Picassu in da takoj razčistimo: v trenutku ko se je pojavil tale mali, petsedežni limuzinski kombi z imenom C4 Picasso, se je prejšnji C4 Picasso potiho preimenoval v C4 Grand Picassa.
Kar je tehnično logično. Tudi Renault, denimo, ima Scénica in Grand Scénica, ki sta zgrajena na enaki platformi, tako kot omenjena Picassa. Tudi pri Citroënu je medosna razdalja enaka (daljši je zadnji previs! ), le da je prvi na svet prišel večji od obeh. Gre pa pri obeh znamkah za pet- in za sedemsedežno različico.
Še naprej o tehniki. Novi C4 Picasso je povsem spredaj – z izjemo dinamičneje oblikovanega odbijača – enak Grandu, potem pa se od drugih vrat do zadka vse bolj razlikuje od njega. Dobro opazna je rahlo vzvalovana bočna črta pod šipami, kjer so s tem zadnjim potnikom zagotovili za štiri stopinje večji kot vidljivosti, še bolj pa je spremenjen zadek. Ta ima v nasprotju z Grandom krepko položno (in posebej dvižno) zadnjo šipo pa tudi zadnje luči so tu vodoravne (in ne navpične kot pri Grandu) in se delno nadaljujejo na bok avtomobila.
Sicer pa je, kot rečeno, platforma enaka, kar pomeni tudi enako podvozje (vključno z doplačilnim oziroma odvisno od različice serijskim zračnim zadnjim vzmetenjem) in enake motorje ter menjalnike. Ker pa je novi model v primerjavi z Grandom za 40 kilogramov lažji (in za 12 centimetrov krajši), so za spoznanje drugačne tudi zmogljivosti, vključno s porabo goriva.
Obema je skupna tudi ideja 'visiospace', ki jo je sicer težko neposredno prevesti v slovenski jezik, je pa jasno: veliko svetlobe v prostoru in zelo dobra vidljivost navzven. Tudi C4 Picasso ima kot Grand menda največ steklenih površin v svojem razredu, in sicer kar pet (oziroma 6, 2 z doplačilnim panoramskim steklom) kvadratnih metrov, kjer kar dva kvadratna metra odpadeta na prednjo šipo.
Še enkrat velja opozoriti na tanke prednje strešne nosilce ter ogromni prednji trikotni bočni šipi, ki močno zmanjšujeta mrtvi kot naprej vstran, in na petcentimetrsko višinsko nastavljivost prednjih sedežev. Sicer pa sta tudi kokpit in oprema (serijska in doplačilna) enaka kot v Grandu.
V drugi vrsti so trije enaki, 45 centimetrov široki sedeži, ki so posamično tudi za 13 centimetrov vzdolžno pomični (skupaj z vzdolžnim pomikom prednjih sedežev obljubljajo med 70 in 95 centimetri dolžine za noge zadnjih potnikov), dno pa je ravno. Ravno je tudi dno prtljažnika, ko so ti sedeži (ena poteza za sedež) položeni, njegova oblika pa je tudi po zaslugi ležečih zadnjih blažilnikov povsem kvadrasta: širine je za 1, 17 metra, dolžine 1, 87 metra, višine do police pa 0, 57 metra.
Hkrati ponujajo dodaten 'Modubox', voziček na dveh kolescih, ki je sestavljen iz dveh delov. Samo okvir služi za prevoz večjih kosov (njegova nosilnost je 22 kilogramov), torba je za ročno prenašanje stvari (njena prostornina znaša 40 litrov), oboje skupaj pa je klasičen voziček, ki ga je lahko (zložiti in) pritrditi v prtljažnik. Uporabne (a doplačilne) rešitve prtljažnika so tudi dvostranska prevleka dna (na spodnji strani gumena za umazane stvari) in že poznane mreže.
Citroën je tako v tem trenutku edini proizvajalec, ki ponuja kar štiri različno velike limuzinske kombije in vsak od njih ima nekaj, česar drugi trije nimajo; poleg mer zunaj in znotraj (od Xsare Picassa do C8 se mere vseh štirih modelov skoraj simetrično večajo) gre še za razliko v številu sedežev, za razliko v prilagodljivosti notranjosti, za bolj ali manj veliko razliko v videzu in – kar utegne biti odločilni dejavnik – za znatno razliko v ceni. Verjetno pa bi se našlo še kaj, tudi starost modela.
Razlog za nastanek tega Picassa je torej do neke mere povsem logičen. Na evropskih trgih se povpraševanje po kompaktnih limuzinskih kombijih še vedno veča in ponudba vseh limuzinskih kombijev se je v dobrih desetih letih povečala z osem na 25 modelov! Kruh torej je, tekma pa je ves čas enaka: kdo si bo odrezal dovolj velik kos. Pablo, kot kaže, še ni rekel zadnje besede.
Besedilo in foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem